Inštitut za novejšo zgodovino Slovenščina English Inštitut za novejšo zgodovino


O Knjižnici


Zgodovina knjižnice

Začetki knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino sodijo še v čas pred ustanovitvijo inštituta. Njene začetke lahko namreč postavimo že v leto 1944, ko je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo odlok po katerem so bile vse partizanske tiskarne in tehnike ter druge civilne in vojaške ustanove dolžne pošiljati Znanstvenemu inštitutu po dva primerka »kakršne koli publikacije, ki so namenjene javnosti«. Dejanski začetki načrtnega zbiranja knjig našega inštituta segajo v čas Znanstvenega inštituta po koncu druge svetovne vojne, ko se je sedež inštituta iz osvobojenega ozemlja preselil v Ljubljano. Knjižnica je bila po koncu vojne temeljito preurejena in postavljena v nove prostore na »Napoleonovem trgu« (danes na Trgu francoske revolucije) in morda delno tudi v Križankah kjer je bila prvič urejena in katalogizirana. Njeno vodenje je leta 1948 prevzel Jože Krall, ki je s skrbnim zbiranjem iz raznih zaplenjenih zbirk ustvaril eno najbogatejših knjižnic za zgodovino druge svetovne vojne v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji.

Njeno vodenje je leta 1948 prevzel Jože Krall, ki je s skrbnim zbiranjem iz raznih zaplenjenih zbirk ustvaril eno najbogatejših knjižnic za zgodovino druge svetovne vojne v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji.

Knjižnica je po ukinitvi Znanstvenega inštituta postala last Muzeja narodne osvoboditve, ki se je novembra 1951 preselil v Cekinov grad. V tem času je bila knjižna zbirka natančno popisana in katalogizirana. ob Jožetu Krallu sta v knjižnici delali še Darja Ravnihar (1949-1965) in Stana Simonič (1960-1972). Vse do leta 1965 je bila knjižnica samostojna organizacijska enota Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, nato pa je nekako do leta 1968 delovala kot interna priročna knjižnica namenjena le raziskovalcem inštituta. Po zmanjšanju števila zaposlenih sredi šestdesetih let, lahko o ponovni rasti knjižničarske dejavnosti govorimo od konca šestdesetih let, ko je knjižnica postala del znanstveno-raziskovalne enote inštituta, v njej pa se je jeseni leta 1972 zaposlila tudi bibliotekarka Nataša Kandus.

1. januarja 2009 se je upokojila dolgoletna knjižničarka Nataša Kandus, vodenje knjižnice pa je prevzel Igor Zemljič.

Prostori knjižnice so se nahajali v prvem nadstropju Kazine, obsegali pa so delovno sobo in skladišče. Leta 1974 se je v knjižnici zaposlila še knjižničarka Irena Mazi. Med obiskovalci knjižnice so v sedemdesetih prednjačili študenti FDV, FF ter sodelavci zbirke NOV in POS. Februarja 1985 se je knjižnica preselila v 165 m2 velike pritlične prostore nekdanje sociološke knjižnice in sklenila s "sociološko" knjižnico "samoupravni sporazum o medbibliotečni izposoji za nedoločen čas dela fondov časopisov, časnikov in revij, ki so izhajale pred letom 1945" S tem je knjižnica pridobila obsežno zbirko revij in časopisja, hkrati pa tudi uredniško izdajo časnika Slovenec. Oktobra 1993 se je v knjižnici zaposlil še Damijan Guštin, ki je v njej delal kot njen vodja do prve polovice leta 1998. V letu 1994 se je pričelo z intenzivnejšo računalniško obdelavo gradiva, knjižnica pa je postala polnopravni član vzajemnega knjižničnega sistema COBISS, s čimer sta se precej povečala tudi obisk in izposoja. V letu 1999 so se knjige pričele opremljati s črtno kodo, knjižnica pa je prešla na avtomatizirano izposojo. Po letu 2000 smo v knjižnici uredili še dve čitalnici s čimer smo razširili prosti pristop do temeljne zgodovinske periodike in najpomembnejših kulturnih in znanstvenih revij iz 20. stoletja, kakor tudi za vse časopisje pred letom 1945. Knjižnica se je z zbiranjem gradiva in zasnovo Zgodovinskega indeksa citiranosti tudi dejavno vključila v nastajanje slovenskega zgodovinskega portala SISTORY. 1. januarja 2009 se je upokojila dolgoletna knjižničarka Nataša Kandus, vodenje knjižnice pa je prevzel Igor Zemljič.

Število inventraziranih knjig v knjižnicah MNO, IZDG in INZ med leti 1946 in 2008


Knjižnica danes

31. decembra 2008 je celoten fond knjižnice obsegal 34.661 knjig, 173 disertacij in 9.389 letnikov serijskih publikacij kar skupaj z neknjižnim gradivom znese 44.223 enot gradiva. Osnovna knjižnična zaloga v knjižnici je shranjena na 892,80 tekočih metrih, mala čitalnica zaobjema 73,13 m in priročna čitalnica nadaljnjih 82 m, v profesorski čitalnici, ki jo trenutno uporablja Arhiv Republike Slovenije pa je na voljo še dodatnih 112 m polic. V letu 2008 se je knjižni fond povečal za 1137 enot, naročeni pa smo bili na na 92 naslovov časopisov in časnikov in 40 ostalih serijskih publikacij. V bazo COBISS smo do začetka leta 2009 vnesli že 19.194 naslovov bibliografskih enot (ali 27.448 inventarnih enot).

Knjižnica je imela v letu 2008 455 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo 140 vpisanih prvič. Po podatkih iz COBISS-a je knjižnica tega leta imela 3.320 obiskov, čeprav v to številko niso všteti »domači« dnevni obiskovalci, ki so si izposojali revije in knjige v čitalnico. S pomočjo računalniške evidence je bilo izposojenih 3.553 enot, na zadolžnice pa le še 37. Kot zanimivost še omenimo, da so si bralci v letu 2008 izposodili 1.635 slovenskih, 385 hrvaških in srbskih, 345 angleških, 188 nemških, 92 italijanskih, 16 francoskih knjig ter 26 knjig iz ostalih jezikov. V medknjižnični izposoji smo si izposodili 40 knjig iz raznih knjižnic po Sloveniji in 37 iz tujine, sami pa smo drugim institucijam iz zbirk posodili 31 knjig.


Zaposleni v knjižnici

Damijana Bračko - knjižnični referent
je zaposlena v knjižnici od januarja leta 1999. Ukvarja se z vodenjem evidence naročil in izposojo knjižničnega gradiva.

Sergej Škofljanec - knjižničar
je v knjižnici od leta 2003, zadolžen je za izposojo in skladišče knjig, od leta 2008 ima tudi licenco za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.

Igor Zemljič - višji bibliotekar, vodja knjižnice
v knjižnici je zaposlen od marca 1999, zadolžen je za katalogizacijo in vodenje bibliografij raziskovalcev.


Delovni čas

Ponedeljek - petek: od 8 h do 13 h, sreda: od 8 h do 15 h


Kontakti

 01 200 31 28 ali 01 200 31 32


Poslovnik

Poslovnik knjižnice je še v pripravi za objavo.


Kje smo




Prijatelji knjižnice

Postanite prijatelj knjižnice INZ in prejemali boste podatke o naših novitetah, hkrati pa vas bomo povabili tudi na vse prireditve, ki jih organizira naš inštitut. Med prijatelje knjižnice INZ se vključi lahko vsakdo, ki nam pošlje e-sporočilo, da hoče postati prijatelj knjižnice in biti obveščen o novostih v knjižnici in na Inštitutu za novejšo zgodovino.


Knjižnica INZ ima tudi svojo stran na FaceBook-u - postanite naš/a prijatelj/ica!Knjižnica INZ ima tudi svojo stran na FaceBook-u - postanite naš/a prijatelj/ica!




- Kongresni trg 1, Ljubljana | Knjižnica tel.: 01 200 31 28 in 01 200 31 32 | Vizitka | Pravno obvestilo