Inštitut za novejšo zgodovino Slovenščina English Inštitut za novejšo zgodovino

Programi



Na Inštitutu za novejšo zgodovino skušamo zaobjeti celotno podobo razvoja Slovencev in Slovenije v 19. in 20. stoletju v dveh raziskovalnih programih: Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju in Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. Namen raziskav politične, idejne in kulturne zgodovine je predstaviti celoten slovenski narodnoemancipacijski lok razpet od oblikovanja programa Zedinjene Slovenije do oblikovanja Republike Slovenije kot samostojne države, v okviru gospodarske in socialne zgodovina pa želimo opredeliti proces oblikovanja slovenskega gospodarskega sistema in integracije slovenskega ozemlja v enoten gospodarski prostor v različnih državnih okvirih (prehod iz agrarne v industrijsko družbo z vsemi posledicami na socialnem področju).

Vzporedno z obema raziskovalnima programoma poteka na Inštitutu za novejšo zgodovino še infrastrukturni program, v sklopu katerega se razvija portal SIstory – izobraževalni in raziskovalni portal slovenskega zgodovinopisja.

Kliknite na program za prikaz vsebine:

Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju

Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju

Vodja: dr. Perovšek Jurij

Trajanje: od 2015-2020

Raziskovanje idejne, politične in kulturne zgodovine Slovencev od konca 19. do začetka 21. stoletja je bilo v dosedanjih dveh programskih obdobjih osredotočeno na najbolj značilne razvojne procese, ki so označevali omenjena področja slovenske nacionalne zgodovine. Raziskave so bile opravljene v okviru historične osmislitve procesa idejnopolitične stratifikacije na Slovenskem ob koncu 19. stoletja, v okviru razčlembe ključnih obdobij in prelomov, v katerih je bilo vprašanje idejnopolitičnega in kulturnega pluralizma in monizma v 20. stoletju najbolj izpostavljeno, in v okviru obravnave problemske kompleksnosti vprašanja demokracije in demokratičnih vrednot v slovenski zgodovinski izkušnji od konca 19. stoletja do vključitve Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. V tekočem programskem obdobju načrtuje programska skupina osredotočeno raziskovanje zgodovine institucij države in modernih političnih strank, zajeto v časovnem in prostorskem polju od druge polovice 19. stoletja do začetka 21. stoletja, v vseh državnopravnih okvirih, v katerih so prebivalci na Slovenskem živeli. Slovensko zgodovinopisje navedene problematike še ni obravnavalo z vidika ciljnega raziskovanja političnih institucij in strankarskih subjektov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Programska skupina sledi razvoju raziskav v zadnjem času, in se usmerja v obravnavo političnih konceptov, praks, politične kulture in drugih oblik, skozi katere se je izražal fenomen političnosti. Iz tega izhaja komparativni oziroma transnacionalni način izvajanja raziskovalnega programa, usmerjen od dogodkov k širšim tematskim sklopom in problemom, ki jim je mogoče slediti tudi v mednarodnem (evropskem) okolju. Med njimi izstopajo zlasti vprašanja značilnosti političnih gibanj, njihovih vsebin in javnega oblikovanja političnega, vprašanje konfiguracije političnega prostora in kulture, značilnosti političnih praks, vprašanje procesa izgradnje (in razgradnje) institucij države, vprašanje politike in religije, vprašanje različnih oblik predstavljanja formalne in neformalne politične moči in vprašanje konfliktnosti, nasilja in varnostnih ter vojaških vprašanj v okviru političnega.
Raziskovalni program je zasnovan v razčlenitvi politično-strankarske dinamike in sistemskih institucij v državah, v katerih so živeli oziroma živijo Slovenci od konca 19. do začetka 21. stoletja. Usmerjen je k širitvi in poglobitvi razumevanja slovenske novejše (politične) zgodovine in vodi k novim (izvirnim) pogledom na njeno vsebino in s tem prispevati, da slovensko politično zgodovinopisje dobi bolj evropsko univerzalen značaj. Čas do 2. svetovne vojne obravnava glede na tedaj tradicionalno delitev slovenskega prostora na katoliški, liberalni in marksistični idejnopolitični tabor. Razčlenjuje njihove temeljne strankarske predstavnice oziroma državne institucije v avstrijski dobi ter v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Obdobje okupacije (1941–1945) razčlenjuje skozi obravnavo razvoja katoliške in liberalne politike ter Komunistične partije Slovenije (KPS) in njihove medsebojne interakcije v odnosu do temeljnih problemov tistega časa (kolaboracija, odpor, revolucija) in z njimi povezanimi vprašanji sistema ter institucij oblasti. Obdobje po 2. svetovni vojni program obravnava z vidika političnega sistema strankarskega monizma, ki je opredelil družbeno in politično življenje Slovencev v drugi jugoslovanski skupnosti. Na tej podlagi je osredotočen na preučitev razvoja KPS oziroma Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v evropski primerjalni perspektivi (zlasti v primerjavi z vzhodnoevropskimi komunističnimi partijami). Od pojava novih, ob ZKS obstoječih opozicijskih subjektov konec osemdesetih let 20. stoletja, pa je osredotočen še na le-te ter njihovo kasnejšo koalicijsko povezavo Demos. Čas po oblikovanju Republike Slovenije do njenega vstopa v Evropsko unijo je v programu zajet skozi obravnavo razvoja tedaj najpomembnejših političnih subjektov in njihove vpetosti v slovenski politični sistem in mednarodne politične odnose.

Raziskovalna spoznanja, pridobljena v okviru izvajanja raziskovalnega programa, bodo ponudila kompetentne odgovore na vprašanje o povezanosti med procesom in preizkušnjami, ki so vodile k današnjem razumevanju demokracije v Sloveniji ter družbenim razvojem v kontekstu sodobne slovenske družbe.


Arhiv:

- Politična, idejna in kulturna zgodovina 1999 - 2003 Prenos datoteke

- Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem 2004 - 2008 Prenos datoteke


|> Skrij vsebino Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju <|

Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Vodja: dr. Lazarevič Žarko

Trajanje: od 2015-2020

Raziskovalna skupina se v raziskovalnem obdobju osredotoča na raziskovanje temeljnih problemov družbene in ekonomske transformacije slovenskega prostora v zadnjih dveh stoletjih (19. in 20. stoletje) v kontekstu evropskega gospodarskega in socialnega razvoja. Časovne zamejitve raziskovalnega polja obsegajo čas od postopnega opuščanja  fevdalizma do začetka enaindvajsetega stoletja kar pomeni, da je zamejen z dobo modernih gospodarskih sistemov na slovenskih tleh. Ekonomsko sistemski procesi v tem časovnem loku so opredeljeni kot kapitalizem, socializem / komunizem in obdobje tranzicije. V državno političnem okviru raziskovalni program ostaja zamejen na območja Habsburške monarhije, Jugoslavije in slovenske države po letu 1991. Pri izvajanju raziskovalnega programa  raziskovalci izhajajo iz dveh konceptualnih komponent in dveh strukturnih izhodišč:
Z upoštevanjem dolgoročnosti omogočajo razumevanje gospodarsko in socialno zgodovinskega dogajanja in procesov v vzročno-posledični vzajemni povezavi  družbe in ekonomije skozi dolga časovna obdobja. Raziskovanje osrednjih strukturnih gospodarskih procesov in transformacij bo vpeto v širši družbeni kontekst, v kontekst vzročno-posledične pogojenosti gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja.
Z elementom komparativnosti soočajo dinamiko in značilnosti ekonomskih in socialnih procesov na slovenskih tleh z regionalnim oziroma evropskim historičnim kontekstom. Kot raziskovalne fenomene izpostavljajo kontinuitete in diskontinuitete ekonomskega in socialnega razvoja ter vmesna obdobja, t.i. tranzicije.
Kot osrednje raziskovalno izhodišče si zastavljajo vprašanje o kakovosti dinamike gospodarskega in socialnega razvoja v omenjenih dveh stoletjih v Sloveniji na primeru vloge kompleksnih razmerij nastajanja in delovanja družbenih institucij. V aktualnih znanstvenih (tako družboslovnih kot tudi humanističnih in zgodovinopisnih) raziskavah o kakovosti in dinamiki historičnih procesov institucije zavzemajo ključno vlogo pri dojemanju gospodarskega in socialnega razvoja, zlasti v procesu modernizacije gospodarskih in socialnih struktur oziroma sistemskih transformacij. Sistem učinkovito delujočih in dopolnjujočih institucij je namreč predpogoj vzdržnega dolgoročnega gospodarskega in socialnega razvoja. Institucije opredeljujejo kot pojave formalne in neformalne narave, torej ne glede na raven institucionaliziranosti, ki kot družbeni standardi normativno opredeljujejo obnašanje v družbi in ekonomiji. Jasna razpoznava teh institucij, njihovih form v dinamiki časa omogoča vpogled v procesne značilnosti razvoja posameznih družb, komparativni vidik pa presojo relevantnosti njihove obče veljave.
Programska skupina je edina v slovenskem prostoru, ki se načrtno in dolgoročno ukvarja z raziskovanjem gospodarske in socialne zgodovine moderne dobe. Skupina razvija lastne metodološke prijeme, se ukvarja z lastnimi raziskovalnimi predmeti preučevanja in ima tako po zaslugi preteklega dela lastno jasno prepoznavno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja. S tem omogoča interakcijo tega dela slovenske historiografije (ekonomska in socialna zgodovina) z mednarodno historiografsko skupnostjo. Programska skupina svoje raziskave dolgoročnih strukturnih ekonomskih in socialnih transformacij na slovenskih tleh umešča v kontekst evropskega referenčnega okvira in tako omogoča pretok znanja, novih metodoloških usmeritev in raziskovalnih praks iz evropskega v slovenski prostor. Poleg tega v svojem delu dosledno vztraja na dolgoročni in komparativni perspektivi, kar pomeni analitično soočenje slovenske gospodarsko-socialne izkušnje s historičnimi silnicami širšega prostora Srednje Evrope oziroma Evrope kot celote. Tak pristop ji zagotavlja stvarno primerjavo in ovrednotenje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja, hkrati pa pridejo do izraza tudi slovenske posebnosti in značilnosti v vsakokratnem ožjem in širšem gospodarskem, družbenem in političnem okolju. S tem izrisuje sočasno vpetost Slovenije v evropske gospodarsko-socialne historične dimenzije in vpetost v procese in silnice, ki so bile značilnost okolij, v katerih so živeli Slovenci v preteklosti. Člani programske skupine uporabljajo različne metodološke pristope in historiografske metodološke pristope nadgrajujejo z interdisciplinarnostjo.


Arhiv:

- Gospodarska in socialna zgodovina Slovencev 1999 - 2003 Prenos datoteke

- Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem 2004 - 2008 Prenos datoteke


|> Skrij vsebino Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju <|

SIstory – izobraževalni in raziskovalni portal slovenskega zgodovinopisja

Trajanje: 2015-2020
 
Vodja: dr. Mojca Šorn
 
Infrastrukturni program postavlja za najpomembnejše srednjeročne cilje svoje dejavnosti postavitev spletnega sistema slovenskega zgodovinopisja, ki bo poleg dostopnosti historičnih vsebin, najbolj relevantnih za proučevanje slovenske zgodovine, omogočal ustvarjanje raziskovalnih podatkov in njihovo uporabo v raziskovalnem okolju (portal Zgodovina Slovenije - SIstory), postavitev nacionalnega vozlišča znanstvene digitalne humanistike DARIAH-SI in vzdrževanje ter nadgrajevanje vsebinskega povezovalnika SI-DIH.
Vsi cilji so v skladu z evropskimi/svetovnimi smernicami. Z osveščanjem in usposabljanjem ter sodelovanjem / povezovanjem z evropsko mrežo za humanistiko in umetnosti (DARIAH) bodo delavci infrastrukturne skupine uporabnike in med njimi posebej raziskovalce usmerjali k uporabi novih tehnologij ter izkoriščanju možnosti, ki jih te ponujajo.
Člani skupine bodo sodelovali v evropskem konzorciju digitalnih infrastruktur DARIAH – ERIC pri vzpostavljanju digitalne raziskovalne infrastrukture za umetnost in humanistiko v Evropi. Še posebej aktivni bodo v virtualnih kompetenčnih centrih, ki so zadolženi za tehnične rešitve, raziskovalne metode in izobraževanje ter vsebinsko gradnjo infrastrukture.
V skladu s smernicami DARIAH bodo prenašali evropske dobre prakse v nacionalni prostor. Skrbeli bodo za programsko in vsebinsko nadgraditev spletnega sistema slovenskega zgodovinopisja, ki bo na podlagi korpusov digitaliziranih gradiv omogočal ustvarjanje raziskovalnih podatkov in njihovo uporabo v raziskovalnem okolju (portal Zgodovina Slovenije - SIstory). Vsebinska nadgradnja bo vezana na valorizacijo, digitalizacijo in standardizacijo gradiv s poudarkom na metapodatkovni inventarizaciji in avtorskopravnem vidiku. Veliko pozornost bodo namenili tudi vzdrževanju, arhiviranju in dolgoročni hrambi e-gradiv po Smernicah za zajem, dolgotrajno ohranjevanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki. Spletni sistem bo nadgrajevan tako, da bo kompatibilen z drugimi nacionalnimi in evropskimi sistemi, da bo koristen in ekonomičen za raziskovalce ter uporaben za financerje v skladu s potrebami raziskovalne politike. Vzpostavljene bodo nove relacijske SQL baze (mdr. SICI) in XML baze. Programske kode novo razvitih orodij bodo objavljene v sistemu GitHub, kjer bodo na voljo javnosti pod odprtokodno licenco.
V okviru infrastrukturnega programa bo skupina izvajala več projektov: Slovenski indeks citiranosti (SICI), Popisi prebivalstva Slovenije 1830-1931, Sejni zapisi Skupščine Socialistične republike Slovenije (1963-1990), Dobesedni zapisi sej predstavniških teles, v katere je bilo vključeno slovensko ozemlje od 2. polovice 19. stoletja, Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, Zbiranje podatkov o vojaških žrtvah 1. svetovne vojne na Slovenskem.
V partnerstvu z infrastrukturno skupino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti bo skupina še naprej nosilec nacionalne digitalne infrastrukture za humanistiko in umetnost (DARIAH-SI), ki poteka v skladu z osnutkom Načrta razvoja RI 2011-2020, ki ga je izdelalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Skupina bo skrbela za usklajeno razvojno politiko in homogenizacijo nacionalne digitalne humanistike in razvoj ustreznih orodij ter raziskovalnih storitev oziroma za programsko in vsebinsko nadgraditev vozlišč nacionalne znanstvene digitalne humanistike (DARIAH-SI in SI-DIH).
Člani infrastrukturne skupine bodo bodo sodelovali tudi z nacionalno raziskovalno infrastrukturo CLARIN. V tem okviru bodo skrbeli za pretvorbo historičnih besedil v skladu s standardi za jezikovne tehnologije (dolgotrajna hramba v repozitoriju CLARIN.SI) in za uporabo jezikoslovnih tehnologij, razvitih v okviru CLARIN.SI pri označevanju historičnih besedil (predvsem imenske entitete).
Povezovali pa se bodo tudi z nacionalno raziskovalno infrastrukturo CEESDA, predvsem pri pretvorbi in dolgotrajni hrambi popisov prebivalstva v skladu z mednarodnimi in slovenskimi statističnimi standardi (Arhiv družboslovnih podatkov).
Člani infrastrukturne skupine bodo svoja znanja in izkušnje delili v obliki strokovne pomoči in izobraževanja, organizirali bodo delavnice in seminarje, osredotočene na tehnične vidike in raziskovalne metode digitalne humanistike. Ob različnih priložnostih bodo promovirali digitalno humanistiko in zgodovinopisje, digitalno analitično raziskovanje ter multidisciplinarno izobraževanje.

|> Skrij vsebino SIstory – izobraževalni in raziskovalni portal slovenskega zgodovinopisja <|


Prenos Adobe Acrobat Reader-ja



- Kongresni trg 1, Ljubljana Tel.:01 200 31 20 | Vizitka | Pravno obvestilo