Inštitut za novejšo zgodovino Slovenščina English Inštitut za novejšo zgodovino

Zgodovina



Inštitut za novejšo zgodovino je osrednja znanstvena ustanova v Republiki Sloveniji, ki preučuje novejšo oziroma sodobno zgodovino Slovencev od srede 19. stoletja dalje.


Inštitut za novejšo zgodovino je bil ustanovljen poleti 1959. Ob ustanovitvi se je imenoval Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, kar je bilo v skladu s takratnim političnim razumevanjem novejše zgodovine. Ob ustanovitvi je bilo sicer postavljeno vprašanje, ali naj inštitut preučuje celotno narodno zgodovino obdobja, ki ga štejemo za novejšo dobo, ali le njen ideološko-politično izbrani del – zgodovino delavskega gibanja. Čeprav je bil po imenu inštitut za preučevanje delavskega gibanja, je bila njegova delovna usmeritev bolj ali manj v preučevanje celotne novejše slovenske zgodovine s poudarkom na delavskem gibanju, na njegovi organiziranosti in delovanju. Inštitut je sicer dobil ob ustanovitvi naloge, da znanstveno proučuje predvsem delavsko gibanje od njegovih začetkov na slovenskem ozemlju v drugi polovici 19. stoletja ter razvoj po drugi svetovni vojni, vendar so sčasoma raziskave zaradi narave problematike prešle na preučevanje celotne slovenske zgodovine obdobja od sredine 19. stoletja dalje. Čeprav so se raziskovalne teme z ozke specializirane zgodovine delavskega gibanja že po prvem desetletju delovanja inštituta začele širiti na celotno narodno zgodovino, se je to v njegovem imenu pokazalo šele leta 1989, ko se je preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino . V sestavi inštituta je bil do leta 1992 tudi arhiv, v katerem je bilo predvsem gradivo iz časa druge svetovne vojne. Arhiv, ki je bil med večjimi arhivi obdobja druge svetovne vojne v Evropi, je imel gradivo tako okupatorskih oblasti kot slovenskega odporniškega (partizanskega) gibanja; sedaj je to arhivsko gradivo v okviru Arhiva Republike Slovenije. Kot izraz delovnega sožitja raziskovalne in arhivske dejavnosti je inštitut izdajal zgodovinske vire, dokumente o političnem delovanju slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno s pojasnili (Dokumenti ljudske revolucije na Slovenskem) in njegovem vojaškem delovanju (Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI).

Utemeljitev za ustanovitev INZ

Utemeljitev za ustanovitev INZ


V začetku sedemdesetih let 20. stoletja so raziskovalci po desetletju zorenja pripravili raziskovalne projekte za raziskavo treh zgodovinskih obdobjih (obdobja pred prvo svetovno vojno, obdobja med svetovnima vojnama in druge svetovne vojne (čas prve Jugoslavije), obdobja po drugi svetovni vojni (čas druge Jugoslavije)). Začelo se je s sistematičnim raziskovanjem slovenske novejše zgodovine v vseh problemskih okvirih, od politične do gospodarske in socialne zgodovine. Z raziskavami v okviru treh obdobij je postal inštitut povsem znanstvena oziroma raziskovalna ustanova z močnim arhivskim oddelkom, vse raziskave novejše slovenske zgodovine pa so potekale v okviru teh treh zgodovinskih obdobij. Raziskovalci so se načrtno sami odločali za teme, ki so jih želeli raziskovati. Pri tem je bilo največ raziskav (in objavljenih del) opravljenih iz obdobja druge svetovne vojne. Ta raziskovalna organizacija je trajala vse do organizacijske spremembe raziskovalne dejavnosti v Sloveniji na prelomu tisočletja, ko se je namesto kronološkega poudarka raziskovanja slovenske novejše zgodovine uveljavilo načelo dveh vsebinsko različnih, a dopolnjujočih se raziskovalnih programov, in sicer enega, ki raziskuje politično in idejno zgodovino, ter drugega, ki raziskuje gospodarsko in socialno zgodovino.

Eden izmed prvih kolektivov Inštituta ( leta 1959 ob ustanovitvi inštituta)

Eden izmed prvih kolektivov Inštituta ( leta 1959 ob ustanovitvi inštituta)


Inštitut je sedaj povsem znanstveno raziskovalna ustanova s povprečno zelo visoko kvalificirano sestavo; med 36 redno zaposlenimi je večina raziskovalcev (30) od tega 18 doktorjev znanosti; več mlajših sodelavcev še opravlja podiplomski študij. Posamezni raziskovalci so tudi predavatelji na slovenskih univerzah. Raziskovalci objavljajo rezultate svojih raziskav v osrednjih slovenskih zgodovinskih in drugih humanističnih ter družboslovnih revijah in tematskih zbornikih ter predvsem v samostojnih knjigah. S prispevki sodelujejo na številnih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih.

Eden izmed kasnejših kolektivov Inštituta ( november 1979 ob 20-letnici inštituta)

Eden izmed kasnejših kolektivov Inštituta ( november 1979 ob 20-letnici inštituta)


V okviru inštituta je tudi specializirana knjižnica s 34.600 knjigami in 9400 letniki serijskih publikacij. Inštitut izdaja od leta 1960 znanstveno revijo Prispevki za novejšo zgodovino (do leta 1987 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja), od leta 2005 pa knjižno zbirko Razpoznavanja/Recognitiones. Inštitut skrbi tudi za spletni portal slovenskega zgodovinopisja Sistory, zgodovina Slovenije, ki ima izobraževalni in raziskovani namen, v novi medijski in tehnološki obliki pa nudi starejše ali sodobne dokumentirane izdaje člankov, e-poročil, zbranih in izdanih virov ter s procesom digitalizacije slovenske zgodovinske literature in virov omogoča lažjo celovitejšo in širšo dostopnost.


O dejavnosti Inštituta za novejšo zgodovino in njenih sodelavcev nudijo najboljšo informacijo bibliografije v računalniškem sistemu COBISS.


- Kongresni trg 1, Ljubljana Tel.:01 200 31 20 | Vizitka | Pravno obvestilo