Inštitut za novejšo zgodovino Slovenščina English Inštitut za novejšo zgodovino

Zgodovina stavbe Kazina


Beseda kazina izhaja iz italijanske besede casa (hiša) in je prvotno pomenila vrtno hišico sredi vrtov, kjer si je italijanska baročna gospoda krajšala čas. Casino se je imenovala tudi hiša v vojašnicah, kjer so se zbirali oficirji pri pogovoru in igrah. V teku 18. stoletja je Kazina prešla v meščansko življenje in postala elitno družabno središče. Kazina se je v Ljubljani pojavila že pred letom 1775, ko je imela sedež v deželnem dvorcu – lontovžu (danes sedež SAZU). Kmalu je postala najelitnejše zbirališče visoke družbe v mestu. Iz časa Ilirskih provinc je ohranjen prvi statut društva, po katerem je namen Kazine pospeševanje trgovine, izobrazbe »okusa našega časa« ter seveda »za izobražene kroge primernih zabav«. Po koncu Napoleonovih vojn je imela Kazina središče v Gosposki ulici, člani pa so bili vse uglednejše osebe tedanje Ljubljane, tudi pripadniki kulturne elite, npr. Matija Čop in France Prešeren. V novih pravilih društva iz leta 1834, je kot prvi namen zapisana višja izobrazba, seznanjanje z dogodki iz političnega in literarnega sveta ter zabava v krogu dostojnih ljudi.

Kongresni trg sredi 19. stol.

Kongresni trg sredi 19. stol.


Članstvo društva je naraščalo, zato se je vodstvo odločilo za gradnjo posebne stavbe. Predvidena razporeditev prostorov je bila naslednja: v pritličju kavarna z biljardom za širše občinstvo, dve igralni sobi, kuhinja in stanovanja za kavarnarja in služinčad. Prvo nadstropje je bilo določeno samo za člane društva. Predvidena je bila velika biljardna soba, dve jedilni in kadilni sobi, dve čitalnici, dvorana za 400 oseb, dve igralni sobi za nekadilce in dve jedilnici. Stavba, ki so jo dogradili leta 1837, je ostala središče družabnega življenja celotne ljubljanske elite vse do šestdesetih let 19. stoletja, ko se je ljubljansko meščanstvo začelo deliti na slovenski in nemški del. Z nacionalnimi spori je Kazina postala nekakšen »glavni štab« kranjskih Nemcev.

Ljubljanska nemška trdnjava

Ljubljanska nemška trdnjava


Stavba se je do začetka zadnjega desetletja 19. stoletja znašla v središču slovensko-nemških nacionalnih sporov. Demonstracije pred Kazino pa so postale tradicionalni del vsakokratnih protinemških shodov. Prva večja protinemška manifestacija se je pred Kazino dogajala 3. junija 1886. Februarja 1898 so spori med slovenskimi in nemškimi študenti pripeljali do demonstracij pred Kazino, na katerih je množica zahtevala, da morajo nemški burši sneti čepice s trakovi v barvah nemške trobojnice. Kazina je postala tako osovražena, da jo je lahko skupila tudi takrat, ko protesti niso bile naperjeni proti Nemcem. 19. maja 1903 je slovenska politika organizirala protestni shod proti madžarskemu pritisku na Hrvate. Množica je v parku Zvezda demonstrativno zapela »Hej, Slovani«, nakar je med ljudmi zavrelo, v Kazino je začelo leteti kamenje. Že 7. junija 1903 so se izgredi pred Kazino ponovili, ko je nemško telovadno društvo Turnverein praznovalo štiridesetletnico in ob tem razobesilo nemške zastave. Župan Ivan Hribar osebno posredoval pri Nemcih, naj snamejo zastave. Ker tega niso hoteli, je ukazal policiji, naj jih zaradi varnostnih razlogov sname na silo. Ni nenavadno, da je bila kazinska stavba »udeležena« pri najhujšem mednacionalnem konfliktu pred prvo svetovno vojno. 15 septembra 1908. Potem ko so Nemci na Ptuju fizično napadli udeležence letnega občnega zbora družbe sv. Cirila in Metoda, so v Ljubljani dva dni kasneje organizirali protestni shod. Zborovanje se je sprevrglo v silovite demonstracije na katerih je razjarjena množica demonstrantov iz stavb metala nemške napise. Po uradnem shodu so se demonstranti najprej odpravili pred Kazino, ki so jo pozdravili s točo kamenja. Kasneje sta na ljubljanskih ulicah umrli dve osebi.

Posledice septembrskih dogodkov v nemški Kazini

Posledice septembrskih dogodkov v nemški Kazini


Vlogo nemške trdnjave je Kazina opravljala vse do spremembe državnega okvira leta 1918. Takoj po prevratu je vlada stavbo sekvestirala. Narodna vlada je zmrznila delovanje društva in mu postavila državnega upravitelja s pooblastilom društvenega odbora. Postopek po vsej verjetnosti pravno ni bil dovolj utemeljen, saj so ga Nemci naslednji dve leti poskušali ovreči. Nemški člani so društvo množično zapuščali, upravitelj pa je na skrivaj sprejemal nove člane samo iz vrst liberalne Jugoslovanske demokratske stranke (JDS). Na občnem zboru 24. junija 1921 je upravitelj s pomočjo varnostnikov v stavbo spustil samo tiste člane, ki so imeli izkaznico. Tako so z veliko večino izvolili novo vodstvo, ki so ga sestavljali liberalci. Pred Kazino se je zbrala množica, ki je pod vodstvom ljubljanskega župana neuspešno protestirala. Prostore v stavbi so med obema vojnama dobile mnoge dejavnosti (npr.: klub arhitektov, avtomobilski klub, aeroklub Naša krila itd.).

Trg Zvezda med obema vojnama

Trg Zvezda med obema vojnama


Leta 1918 je dobil gostinske prostore v najem Fran Krapež, lastnik Narodne kavarne, ki je postavil nov paviljon v Zvezdi ter začel z ambiciozno prenovo kavarne, restavracije in kleti. Med 2. svetovno vojno je stavba služila kot glavni štab italijanske in nato nemške vojske. Po končani vojni je društvo Kazina z darilno pogodbo stavbo prepustilo Komunistični partiji. Ta je Kazino zamenjala z državnimi organi za drugo stavbo. V povojnem obdobju so bili v stavbi različni državni organi, še zlasti slovenska ljudska skupščina, ki je zasedala v veliki dvorani. Po izgradnji novega skupščinskega poslopja leta 1959, pa se je v stavbo vselil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (po letu 1988 Inštitut za novejšo zgodovino). Prostore je uporabljal tudi Sociološki in filozofski inštitut, ki se je kasneje preselil. V šestdesetih letih so se v stavbo naselile različne študentske dejavnosti (ples, folklora itd.). Inštitut za novejšo zgodovino, ki je od leta 1959 upravitelj stavbe, daje v času petdesetletnice v najem prostore Arhivu Republike Slovenije, Slovenskemu narodnemu gledališču – Operi in baletu, akademski folklorni skupini France Marolt ter plesni šoli Kazina.

Kavarna in restavracija

Kavarna in restavracija


- Kongresni trg 1, Ljubljana Tel.:01 200 31 20 | Vizitka | Pravno obvestilo