Četrtek, 22. november 2018

SLOVENCI IN VPRAŠANJE MEJA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

SLOVENCI IN VPRAŠANJE MEJA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

 

 

 

 

 

 

 

Vabimo vas na redno mesečno predavanje
z naslovom
SLOVENCI IN VPRAŠANJE MEJA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Predavanje bo v četrtek, 29. novembra 2018, ob 13. uri
v prvem nadstropju Arhiva Republike Slovenije na Zvezdarski 1 v Ljubljani.
Predaval bo dr. Bojan Godeša.


O vsebini:
Predavanje bo govorilo o problemu združitve slovenskega etničnega ozemlja, t. j. uresničitvi nacionalnega programa Zedinjene Slovenije (nastal je že v revolucionarnem letu 1848) v času druge svetovne vojne. Po začetnem šoku po okupaciji in razkosanju so Slovenci vse svoje upanje stavili na zmago zaveznikov. Pri tem so ob dejstvu, da so bili vsi sosednji narodi v nasprotnem taboru, računali, da obstaja možnost uresničitve Zedinjene Slovenije. Vendar se je kmalu izkristaliziralo spoznanje, da bo uresničitev programa Zedinjene Slovenije, predvsem zaradi mednarodnega političnega razmerja sil v tem delu Evrope, znatno težja, kot so si sprva predstavljali. Rezultat prizadevanj za Zedinjeno Slovenijo je bila priključitev pretežnega dela Primorske po vojni, ki ga je izbojevalo odporniško gibanje pod vodstvom KPS(J). Ker druga svetovna vojna v Evropi ni imela za rezultat radikalnih sprememb družbeno-politične kartografije, je spremembo zahodne meje po vojni treba v kontekstu evropskega med- in povojnega razvoja razumeti predvsem kot veliko izjemo.
O predavatelju:
Bojan Godeša je leta 1993 doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Na Inštitutu za novejšo zgodovino se od leta 1987 raziskovalno osredotoča predvsem na problematiko druge svetovne vojne. Od leta 2008 tudi predava v okviru programa Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Leta 1994 je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Centre Nationale de la Recherche Scientifique v Parizu. Objavil je več monografij: Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom (1995), Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno (2006), skupaj z Ervinom Dolencem Izgubljeni spomin na Antona Korošca (1999), z Ervinom Dolencem in Alešem Gabričem zbornik virov Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji (1999) ter Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije (2011). Slednja monografija je bila s strani ARRS leta 2011 izbrana za izjemni dosežek s področja humanistike ter je prejela nagrado Klio (2012). Bil je urednik in pisec večine gesel o drugi svetovni vojni v Slovenski kroniki XX. stoletja 1941-1995 (1996) ter eden od avtorjev in urednikov sintetične monografije Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992 (2005). Sodeloval je pri pisanju znanstvenega poročila Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955 (1995), ki je nastalo po naročilu Državnega zbora RS. Sodeloval je pri pisanju poročila slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije in bil član slovensko-avstrijske ter slovensko-hrvaške zgodovinske komisije. Skupaj z Alešem Gabričem in Božom Repetom je leta 2015 napisal posebno številko Mladine Druga svetovna vojna – Vojna v Sloveniji.
Vljudno vabljeni!

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino