Begunci - nikoli dokončana zgodba

J6-8249

Begunci - nikoli dokončana zgodba

 

Povezava na SICRIS.

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Vodja projekta: dr. Petra Svoljšak

Vodja projekta na INZ: dr. Bojan Godeša

Partnerji:

Inštitut za novejšo zgodovino

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (nosilni partner)

Sodelujoči: dr. Kornelija Ajlec, dr. Gregor Antoličič, dr. Bojan Godeša, dr. Jernej Kosi, dr. Barbara Murovec, dr. Miha Preinfalk, dr. Božo Repe, dr. Andrej Rahten

Trajanje: 1. maj 2017–30. april 2020

 

Porast globalnih številk beguncev v zadnjih desetletjih, njihov vstop oziroma uporaba  v prostoru politične argumentacije in javnega diskurza, je postavilo tudi vprašanje historiziranja begunske problematike kot posledico ugotovitve, da so begunci in begunska izkušnja v znatni meri izključeni iz »mainstream » historiografskih razprav, kot historična kategorija so odsotni iz družboslovnih obravnav in še toliko bolj iz politike. Za pomankljivo zanimanje beguncev v zgodovinopisju je težko podati prepričljive argumente, tudi zaradi zelo preprostega dejstva, da so bile izselitve prebivalstva (displacement)  najtesneje povezane s procesi, kot si bile vojne, revolucije ali oblikovanje (nacionalnih) držav. Umik razprave o beguncih na rob historičnih obravnav nenazadnje pomeni delno in okrnjeno branje/razumevanje procesov, ki so ne le zaznamovali, temveč v temeljih spremenili neko dobo.

 

Zamisel  o projektu o beguncih kot nikoli dokončani zgodbi predstavlja odziv na aktualna dogajanja v svetu, Evropi in Sloveniji ter je posledica spoznanja o ahistoričnem soočanju z aktualnimi begunci, ki jih znotraj konteksta varnosti aktualne politike zaznavajo izključno kot problem. S 1. svetovno vojno begunci postanejo predmet mednarodne politike in dejavnik v mednarodnih odnosih, po vojni so begunci postali odločilni dejavnik v notranji in mednarodni politiki, kar je pripeljalo do prvih mednarodnih pravnih določb za urejanje statusa begunca in njegovega (ne)državljanstva.  Na tej podlagi je odločitev za časovni okvir predlaganega projekta logična, saj bo zajel obdobje genocidnega 20. stoletja, ki je slovenski prostor z begunskega gledišča zaznamovalo kot prostor odhoda in kot prostor prihoda, pri čemer bo poudarek na odhodih s slovenskega prostora. Raziskava bo analizirala dve svetovni vojni ter vojno na področju nekdanje Jugoslavije  (1991 – 1995), pri čemer bosta 1. in 2. svetovna vojna  begustvo obravnavali z vidika odhoda s slovenskega prostora, zadnja vojna pa bo slovenski prosto postavila kot prostor prihoda, predvsem beguncev iz Bosne in Hercegovine. Begunstvo bo postavljeno v okvir socialne zgodovine vojn, ker bodo obravnavani načini in obdobja odhoda, metode nastanitve, oblike pomoči in samopomoči ter socialne mreže, ki so beguncem pomagale vzpostaviti osnovne pogoje bivanja v novih socialnih, etničnih, kulturnih in verskih okoljih.

 

Toda konca vojn, negotovost, propad imperijev in razpad imperialnega nadzora ne predstavljajo konca begunskih procesov, nasprotno.  Nacionalizacija in »purifikacija« povojnih prostorov sta bili posledica nacionalizmov, partikularizmov in ekspulzionizmov, s ciljem oblikovanja »čistih«/ nacionalnih držav, in sta namreč zahtevali umik prebivalstva z nepravimi etničnimi referencami. Zato se projektna skupina ne bo mogla in smela izogniti tudi problematiki izseljevanj neposredno po koncu obeh svetovnih vojn, vendar v omejenem obsegu. Pozornost bo posvetila posebni družbeni skupini, plemstvu, ki je po 2. svetovni vojni doživljala posebno usodo. Plemstvo v okviru povojnega obračunavanja novih oblasti z nasprotniki ni bilo obravnavano kot posebna družbena skupina, temveč so bili njegovi člani označeni kot Nemci in jih je zato čakala enaka usoda kot druge prebivalce slovenskega prostora, ki so sodili v to skupino, ustvarjeno na dejanski ali zgolj namišljeni nacionalni osnovi. Posamezni primeri, ki obravnavajo interakcijo plemiških rodbin s slovenskim okoljem v 40. letih 20. stoletja, so raztreseni po drugi (ne nujno znanstveni) literaturi. Kot zgovorna študija primera bo obravnavana tudi likovna umetnost na begunsko tematiko ter umetniki, umetnostni zgodovinarji in druge s tematiko povezane osebnosti.

 

Obravnava slovenske begunske izkušnje bo nadalje postavila slovenske prisilne migracije v kontekst evropske zgodovine vojnih migracij, saj je ta v evropskih kontekstualizacijah vojnega nasilja in z njim povzročenih migracij zapostavljena ali morda geografsko in izkušenjsko ne dovolj zanimiva za širšo evropsko historiografijo.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino