Sreda, 5. marec 2025
Ljubinka Škodrić: »Ženske v Srbiji med drugo svetovno vojno (1941–1945)«
Zgodovina na Špici / History on the Edge
Lepo vabljeni na novo predavanje v ciklu dogodkov Zgodovina na Špici, ki bo potekalo v sredo, 12. marca 2025, ob 13. uri v prostorih INZ ali na ZOOM povezavi: https://us06web.zoom.us/j/86949706378.
Predavala bo Ljubinka Škodrić, naslov predavanja bo »Ženske v Srbiji med drugo svetovno vojno (1941–1945)«. Predavanje bo v angleškem jeziku.
Ženske v Srbiji med drugo svetovno vojno (1941–1945)
Kot heterogena družbena kategorija so ženske v Srbiji med drugo svetovno vojno doživljale različne in pogosto nasprotujoče si usode. V primerjavi z medvojnim obdobjem se je njihovo življenje močno spremenilo, saj so prevzele nove odgovornosti in se soočile s političnimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi. Ženske so bile prisiljene premagovati skrajne težave, vključno z revščino, pomanjkanjem, preseljevanjem, množičnimi povračilnimi ukrepi, vstajami in prisilnim delom.
Podpora žensk je bila iz gospodarskih, političnih in ideoloških razlogov bistvena za vse vojskujoče se frakcije. Ker je vojna pospešila spremembe v tradicionalnih družinskih strukturah, so se v različnih ideoloških in političnih skupinah pojavile razprave o vlogah in statusu žensk. Politika do žensk, ki so jo vodile okupacijske in kolaboracionistične oblasti ter gibanje Ravna Gora in Ljudsko osvobodilno gibanje, je odražala širši odnos med družbenopolitičnim okoljem in ideološkimi perspektivami srbske družbe med drugo svetovno vojno.
Politika okupacijskih oblasti do žensk se je osredotočala na gospodarsko izkoriščanje ter vzdrževanje miru in reda. Ženske, ki so bile zaposlene pri okupatorjih ali v intimnih odnosih z njimi, so imele koristi, medtem ko so bile tiste, ki so se upirale ali so veljale za rasno nezaželene, zaprte v taborišča, ustanovljena po celotnem ozemlju Srbije. Poleg tega so kolaboracionistične oblasti okrepile konservativne ideale, ki so ženskam odrekali možnost modernizacije in pomembnejšega javnega udejstvovanja. Podobno si je tudi gibanje Ravna Gora le malo prizadevalo, da bi pritegnilo ženske, in zavzelo konservativno, patriarhalno stališče, ki se ni razlikovalo od stališča kolaboracionističnih oblasti, saj so oboji v ženskah videli izključno žene in matere.
Nasprotno pa je Ljudsko osvobodilno gibanje zagovarjalo pozitiven odnos do ženskega vprašanja in si precej prizadevalo za mobilizacijo ženske podpore. Ženske so ta prizadevanja prepoznale, izrazile pripravljenost sodelovati v odporu in se pridružile Ljudskemu osvobodilnemu gibanju. S tem so izpodbijale patriarhalne norme in tradicionalno pojmovanje vojne kot moške domene, kar je pomenilo odločilen prelom s preteklostjo.
- Zgodovina na Špici [316 kB]
