Četrtek, 13. junij 2019

Nove članice in novi člani SAZU

 


Na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti 6. junija 2019 je bilo za nove izredne člane izvoljenih devet, za dopisne člane pa enajst uglednih imen iz sveta znanosti in umetnosti.

Razred za zgodovinske in družbene vede je bogatejši za dva nova izredna člana. V razrednem Oddelku za zgodovinske vede je to prof. dr. Peter Vodopivec, eden najbolj prepoznavnih in cenjenih slovenskih zgodovinarjev pri nas in eden najpomembnejših ambasadorjev slovenskega zgodovinopisja in slovenske humanistike v svetu. Kot angažirani intelektualec že desetletja aktivno sodeluje v širšem slovenskem družbenem okolju in se nanj kritično odziva s svojimi premisleki. Znotraj Razreda za zgodovinske in družbene vede je Oddelek za družbene vede dobil za izrednega člana prof. dr. Janeza Kranjca, znanstvenika poglobljenih in širokih obzorij, ki je pomembno obogatil znanost rimskega prava in pravne zgodovine, njegova dela pa dragoceno prispevajo tudi k splošni pravni kulturi in etiki prava; uveljavljen je tudi v tujini, med drugim je častni doktor Pravne fakultete Univerze v Poitiersu.

 

V razredu za filološke in literarne vede sta nova izredna člana prof. dr. Igor Maver in prof. dr. Andreja Žele. Prof. Igor Maver je redni profesor za angleško in ameriško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Bil je gostujoči profesor na univerzah v Kaliforniji, Sydneyju in na Dunaju, vabljena predavanja je imel tudi na evropskih univerzah. Je redni član Evropske akademije znanosti v Londonu. Prejel je več prestižnih nagrad. Dr. Andreja Žele je redna profesorica za slovenski knjižni jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti in znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer kot sodelavka pri slovarju eSSKJ sodeluje zlasti z najzahtevnejšimi redakcijami slovničnih besed. Pomembni so tudi njen delež pri razvijanju znakovnega jezika ter njena mednarodna in pedagoška dejavnost.

 

Novi izredni član v Razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede prof. dr. Roman Jerala je med najprodornejšimi raziskovalci ved o življenju. Objavlja v vrhunskih svetovnih revijah in predava na najuglednejših univerzah. Zaslužen je za odkritja na področju naravne imunosti, kot so pojasnitev biokemijskega mehanizma delovanja receptorjev TLR3,4,9 pri okužbah in raku, delovanja antimalarikov pri zdravljenju avtoimunih bolezni ter signalizacije pri razvoju B-celičnega limfoma. Je med pionirji sintezne biologije doma in v svetu. Prejel je mnogo eminentnih priznanj.

Znanstveno delo prof. dr. Hojke Kraigher, nove izredne članice v Razredu za naravoslovne vede, obsega predvsem raziskave ektomikorize, simbioze med koreninami rastlin in glivami. Zaslužna je za metodo mikobioindikacije onesnaženosti gozdnih rastišč ter uporabo indeksov biotske pestrosti za oceno ogroženosti gozdnih tal in gozdnih ekosistemov. Z odmevnimi raziskavami in dosežki je dosegla intenzivnejše sodelovanje kolegov strokovnjakov na evropski ravni.

 

Razred za umetnosti bo zdaj imel dvajset članov. Na novo so bili mednje sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, redni profesor na ljubljanski Pedagoški fakulteti, je razstavljal je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav pri nas in v tujini. Uveljavil se je kot organizator kiparskih srečanj in mednarodnih delavnic. Prejel je nagrado Prešernovega sklada. Za njegovo umetnost je bistven ustvarjalen spoj med realnim in imaginarnim, njegovi kipi so izrazito unikatni in inventivni.  

Milan Jesih je eden najpomembnejših sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. V poeziji, ki jo zaznamuje sveža metaforika, od avantgardne faze do sonetov snov mojstrsko prežema s humorjem in ironijo. Ludist je tudi v dramatiki, za katero sta značilna groteska in absurd. Izjemen estetski in jezikovni čut kažejo tudi njegovi izbrušeni prevodi poezije in gledaliških del (na primer ključnih Shakespearovih iger).  

Nina Šenk sodi med najvidnejše skladateljice in skladatelje mlajše generacije. Izobrazbo in izkušnje si je večinoma nabrala v tujini. V dvajsetih letih delovanja je kar devetdeset njenih skladb doživelo prvo izvedbo. Odlikujeta jo dobro poznavanje tehnike instrumentov in posluh za poustvarjalca, kar se odraža v izvrstnih izvedbah njenih skladb in njenem hitrem kompozicijskem napredku.  

 

Dopisni člani so vrhunski znanstveniki in umetniki iz tujine, ki imajo pomembne zasluge za znanost in umetnost v Sloveniji. V razredu za zgodovinske in družbene vede sta po novem dopisna člana Charles  G. Dempsey ­– ameriški umetnostni zgodovinar, ki velja za enega najvidnejših sodobnih raziskovalcev italijanskega baročnega, predvsem pa renesančnega slikarstva, med njegovimi dolgoletnimi stiki s slovenskimi kolegi pa so ga še posebno pritegnile tiste njihove raziskave, ki se osredotočajo na umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka na Jadranu –, in Reinhard Härtel, redni profesor v pokoju Univerze Karla-Franca v Gradcu, ki prav tako že desetletja tesno sodeluje s slovenskimi medievalisti. Z objavljanjem virov za severnojadranski in vzhodnoalpski prostor ter raziskavami je pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske srednjeveške zgodovine.

Razred za filološke in literarne vede je bogatejši za kar štiri stokovnjake. Marija Kozar-Mukič je etnologinja in slovenistka, zaslužna, da je Porabje z etnološkega stališča danes najbolje raziskana slovenska pokrajina ne samo v zamejstvih, temveč tudi v matici. Njena bibliografija obsega več kot 200 znanstvenih in strokovnih člankov in sedem monografij v slovenskem knjižnem jeziku, porabščini ali madžarščini.

Glotologinja Liliana Spinozzi Monai iz Mednarodnega centra večjezičnosti univerze v italijanskem Vidmu se je ob srečanju s pokojnima akademikoma Milkom Matičetovim in Pavlom Merkujem začela zanimati za ljudsko izročilo Beneške Slovenije in se poglobila v naša zahodna zamejska narečja, še zlasti pa v delo Jana Baudouina de Courtenayja, ki je med letoma 1873 in 1913 preučeval dialekte Beneške Slovenije.

Emil Tokarz, redni profesor za slovenski jezik in druge južnoslovanske jezike na Šlezijski univerzi v Katowicah, kasneje na Univerzi v Bielskem-Białi, kjer je po slovenski osamosvojitvi ustanovil prvi redni študij slovenistike na Poljskem, je s slovenistiko sicer povezan že od leta 1968, ko se je udeležil Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Zlasti po njegovi zaslugi je slovenščina danes navzoča na kar šestih poljskih univerzah.

 

Dr. Ivan Verč, upokojeni redni profesor ruske književnosti in slavistike Univerze v Trstu, ima obsežen mednarodno priznan znanstveni opus o ruski književnosti in zgodovini slovenske literature. Glavni predmet njegovega preučevanja je ruska književnost, zlasti klasična 19. stoletja, moderna in sodobna. Njegova aktivna vpetost v kulturo tržaške slovenske skupnosti je bila nenehno povezana tudi s slovenskim središčem stroke na univerzi in Akademiji.

V Sloveniji najbolj znan med novimi tremi dopisnimi člani Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede je gotovo Nobelovec Duncan Haldane, profesor fizike na Univerzi Princeton in častni doktor Univerze v Ljubljani, čigar  mati je bila koroška Slovenka. Zaslovel s temeljnimi prispevki k teoriji trdnih snovi. Tako je leta 1988 predlagal model za kvantni Hallov efekt in pokazal, da model vsebuje stanja, ki ustrezajo zlomljeni simetriji pri obratu časa. Napovedal je obstoj Hallovega efekta tudi v odsotnosti zunanjega magnetnega polja, kar je bilo potrjeno šele po 25 letih.

 

Prof. dr. Dejan Popović, redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti, se ukvarja z upravljanjem gibanja, rehabilitacijsko tehniko, medicinsko robotiko in funkcionalno električno stimulacijo. Najpomembnejši inženirski rezultati njegovega raziskovalnega in razvojnega dela so elektrofiziološki instrumenti ter ortotične in protetične naprave za bolnike s poškodbami motoričnega sistema.

Prof. dr. Dejan Popović med predavanjem na Akademiji leta 2013

Claude Sammut je redni profesor za računalništvo na University of New South Wales v Sydneyju. Njegovo raziskovalno delo sodi na področje umetne inteligence, strojnega učenja, robotike in avtonomnih sistemov. Njegovo zgodnje delo na področju strojnega učenja v 80. letih je v veliki meri prispevalo k temeljem induktivnega logičnega programiranja, ki se je kot metoda strojnega učenja uveljavilo po letu 1990.

Novi dopisni član Razreda za naravoslove vede zaslužni profesor Ivan Gušić z univerze v Zagrebu je mednarodno priznan geolog in dolgoleten sodelavec slovenskih kolegov pri preučevanju fosilov in reševanju paleoekoloških problemov, ocenjevanju naših geoloških projektov in razprav ter souredništvom v revijah.

V sodelovanje s slovenskimi znanstveniki je vpet tudi drugi novi dopisni član tega razreda, prof. dr. Alexey Verkhratsky z Univerze v Manchestru. Njegovo delo je vplivalo na uvedbo termina »citoplazemska vzdražnost«. Odkril je atrofijo glije, ki napoveduje nevrodegenerativne bolezni, kar je omogočilo nove smeri v nevropatološki preiskavi in razvoju novih zdravil.

Vsem novim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti iskreno čestitamo!

vir: Nove članice in novi člani SAZU

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino