Raziskovalno delo

Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

 

Šifra projekta: J6-3123

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

SICRIS

Spletna stran projekta

Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2024

Vodja projekta: dr. Meta Remec (INZ)

 

Partnerji in člani projekta:

  • Inštitut za novejšo zgodovino: dr. Filip Čuček, dr. Marko Zajc, Ivan Smiljanić, dr. Jelena Seferović, dr. Matteo Perissinotto
  • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: dr. Ana Cergol Paradiž, dr. Irena Selišnik
  • Znanstveno-raziskovalno središče Koper: dr. Dragica Čeč, dr. Urška Bratož
  • Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora: dr. Vita Poštuvan

 

 

 

Opis projekta:

Projekt se osredotoča na samomor in njegove percepcije v času po letu 1850, ko je prišlo dekriminalizacije samomora in s tem prenosa fokusa iz kaznovanja na preventivo, oseba, ki je samomor storila, pa se je spreminjala iz kriminalca in grešnika v bolnika.

Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, iz historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe. Analiza zajema samomor iz vidika medicinske stroke ter zlasti psihiatrije, iz vidika katoliške in posledično meščanske morale, ter glede na spol in starost, ukvarja pa se tudi z odnos do samomora na Slovenskem po drugi svetovni vojni znotraj socialistične realnosti, ko je bil samomor vključen v kategorijo socialne psihopatologije, samomorilec pa je bil pogosto dojet kot strahopetnež in izdajalec, ki je izgubil vero v socialistično prihodnost.

Na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov bo prikazano gibanje samomorilnosti glede na različne državne, politične in ideološke okvire, osrednji del raziskave pa bo zajel analizo diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm. Samomor bo torej služil kot študija primera za širšo socialnozgodovinsko analizo premikov na področju vrednot, mišljenja, obnašanja ter prevladujočega javnega diskurza na Slovenskem v obravnavanem obdobju. S pomočjo kritične diskurzivne analize bo raziskava osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora ter ponudila primerjalno študijo slovenskega prostora s sosednjim, zlasti nemško in italijansko govorečim prostorom, pokazala njegovo specifiko in analizirala vzroke zanjo, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.

 

Cilji projekta:

  1. Izvirna »longue durée« analiza fenomena samomora in lika samomorilca na Slovenskem od konca 19. stoletja dalje, ko je prišlo do formalne dekriminalizacije samomora, do sodobnosti, ko se je samomorilec pod vplivom novih teorij in razvoja psihiatrije postopno spreminjal iz kriminalca in grešnika v bolnika.

  2. Izvedba primerjalne študije med razmerami na Slovenskem in razvojem v sosednjem, zlasti nemško in italijansko govorečem prostoru; prikaz specifike slovenskega prostora in analiza vzrokov zanjo.

  3. Raziskava izvora in posledic družbene stigme, ki je spremljala dejanje samomora ter vpliva katoliške in meščanske morale na tem področju.

  4. Raziskava percepcije dejanja samomora in lika samomorilca v vsakokratnem  medijskem in znanstvenem diskurzu ter njunega vpliva na spremembe v dojemanju problematike samomora, na oblikovanje družbenega reda, socialne hierarhije in marginalizacije posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino