Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju

Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju

 

Ključne besede: politične stranke, katoliški, liberalni, marksistični tabor, svetovni nazor, država, parlament, vlade, politično združevanje, politična kultura, okupacija, odpor, kolaboracija, mednarodno povezovanje, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, EU.

Šifra raziskovalnega programa: P6-0281 (A)

Obdobje trajanja raziskovalnega programa:  1.1.2015 - 31.12.2020      

Obseg programa: 5,2 FTE

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Vodja: dr. Jurij Perovšek

Sodelujoči: dr. Zdenko Čepič, dr. Filip Čuček, dr. Vida Deželak Barič, dr. Aleš Gabrič, dr. Jure Gašparič, dr. Bojan Godeša, dr. Damijan Guštin, dr. Jurij Hadalin, Marko Kupljen, Maja Lukanc, dr. Marko Zajc

Dosedanje raziskovanje idejne, politične in kulturne zgodovine Slovencev od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja je bilo osredotočeno na najbolj značilne razvojne procese, ki so označevali omenjena področja slovenske nacionalne zgodovine. Raziskave so bile opravljene v okviru historične osmislitve procesa idejnopolitične stratifikacije v slovenskem narodnem gibanju v drugi polovici 19. stoletja; v okviru razčlembe ključnih obdobij in prelomov, v katerih je bilo vprašanje idejnopolitičnega in kulturnega pluralizma in monizma v 20. stoletju na Slovenskem najbolj izpostavljeno; in v okviru obravnave problemske kompleksnosti vprašanja demokracije in demokratičnih vrednot v slovenski zgodovinski izkušnji od konca 19. stoletja do vključitve Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004.

Ker slovensko zgodovinopisje omenjene problematike še ni obravnavalo z vidika ciljnega raziskovanja političnih institucij in strankarskih subjektov v posameznih zgodovinskih obdobjih, je vzporedno z zgodovino institucij države potrebno obdelati tudi zgodovino modernih političnih strank od njihovega nastanka konec 19. stoletja dalje. Le-ta bo za čas do 2. svetovne vojne obravnavana po tedaj tradicionalni delitvi slovenskega prostora na katoliški, liberalni in marksistični idejnopolitični tabor. Obdelane bodo njihove temeljne strankarske predstavnice v avstrijski dobi ter v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Obdobje okupacije (1941–1945) bo obdelano skozi obravnavo razvoja katoliške in liberalne politike ter Komunistične partije Slovenije (KPS) in njihove medsebojne interakcije v odnosu do temeljnih vprašanj tistega časa (kolaboracija, odpor, revolucija).

Čas po 2. svetovni vojni bo obravnavan z vidika političnega sistema strankarskega monizma, ki je opredelil družbeno in politično življenje Slovencev v drugi jugoslovanski skupnosti. Na tej podlagi bo program osredotočen na preučitev razvoja KPS oziroma Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v evropski komparativni perspektivi (zlasti v primerjavi z vzhodnoevropskimi komunističnimi partijami). Od pojava novih, ob ZKS obstoječih opozicijskih subjektov konec 80. let 20. stoletja, pa še na le-te ter njihovo kasnejšo koalicijsko povezavo Demos. Čas po oblikovanju Republike Slovenije do njenega vstopa v Evropsko unijo bo v srednjeročnem obdobju obdelan skozi obravnavo razvoja tedaj najpomembnejših političnih subjektov in njihove vpetosti v slovenski politični sistem in mednarodne politične odnose.

Celostna presoja idejno- in kulturnopolitične dinamike v slovenski novejši zgodovini zahteva podrobno preučitev socialnih, političnih in idejnih subjektov, ki so bili nosilci organiziranega političnega življenja na Slovenskem. Omenjeni subjekti, izoblikovani kot politične stranke, so najdejavneje izražali sestavnice slovenske družbene volje in kvaliteto njene zgodovinske dozorelosti ter razumevanja časa. Pri tem je prišlo do strnitve vrste ključnih dejavnikov: značaja, močí in dejavnosti posameznih političnih strank, njihovih strukturnih značilnosti, in vprašanj s katerimi so se srečevale (ali jih odpirale) v svojem razvoju. Stranke so v moderni dobi odločilno posegle v odnos med posameznikom in skupnostjo ter njuno idejno, politično in kulturno soodvisnost. Za razumevanje in z njim pogojeno vrednotenje preteklega (in sedanjega) razvoja je zato potrebna posebna obravnava zgodovine političnih strank in njihovega delovanja v okviru državnih institucij, kar je še vedno očitni manko današnjega slovenskega zgodovinopisja. Zapolnitev omenjene vrzeli in na ta način utemeljena nova kvalitativna stopnja v razvoju slovenskega zgodovinopisja (ob pripombi, da so zgodovino svojega političnostrankarskega življenja drugi narodi v Evropi napisali že pred mnogimi leti) bosta pomembno nadgradili dosedanje védenje o idejnopolitičnem in kulturnem razvoju na Slovenskem od konca 19. stoletja dalje. To bo omogočilo nadaljnje globlje in širše razumevanje različnih slovenskih zgodovinskih položajev in odprlo nove razsežnosti v razvoju slovenske zgodovinske vede.

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino