Kaj je nujno? Evropska politika podnebne nevtralnosti mest in njene lokalne interpretacije (EU-URGE)

Šifra projekta: N6-0329 (B)

SICRIS

Vsako leto so učinki antropogenih podnebnih sprememb po vsem svetu vse bolj oprijemljivi, saj ogrožajo preživetje, zaostrujejo konflikte ter silijo prebivalstvo in politike k ponovnemu razmisleku o načinu življenja. Podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje po vsem svetu. Zaradi nujnosti podnebne krize je cilj misije EU “100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030” začeti “pravičen prehod” na podnebno nevtralnost, kar je sestavni del evropskega zelenega dogovora. Takšen prehod na podnebno nevtralnost naj bi vodila načela socialne pravičnosti, ki “nikogar ne puščajo zadaj”. Cilj misije EU 100 je ublažiti podnebne spremembe s podporo 100 evropskim mestom pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2030.

Poljska prestolnica Varšava, slovenska prestolnica Ljubljana in koroška prestolnica Celovec so med 100 mesti, ki so izbrana kot eksperimentalna in inovacijska središča ter model za doseganje podnebne nevtralnosti. Ta tri mesta se med seboj precej razlikujejo po velikosti, upravnem in političnem položaju, proračunu, vplivu na podnebje in preteklem ukvarjanju s podnebnimi vprašanji. Varšava izstopa kot največje mesto z izjemnim okoljskim upravljanjem (5. mesto v evropskem indeksu zelenih mest); Ljubljana je prejela večzelenih nagrad (npr. zelena prestolnica Evrope 2016), vendar nima celovitega strateškega pristopa k podnebnim spremembam, deželna prestolnica Celovec pa je kot edina avstrijska udeleženka med mesti v Misiji 100 vložila znatna sredstva v mobilnost, stavbe in obnovljivo energijo, vendar se že zdaj sooča z očitki, da podnebna nevtralnost „ni finančno izvedljiva”.

Ambiciozni in dragi projekti so del načrtov za doseganje podnebnih ciljev, od razogljičenja avtobusnih voznih parkov do širitve trajnostnih in obnovljivih virov energije. Vendar pot od fosilnih goriv do podnebno nevtralnega mesta ni le tehnološki in infrastrukturni izziv, temveč je treba uskladiti in upoštevati zelo različne življenjske razmere, družbene, kulturne in gospodarske asimetrije, pa tudi vizije in izkušnje različnih družbenih skupin, od katerih ima vsaka svoje specifično znanje. Le tako bomo lahko razvili izvedljive, pravične in trajnostne rešitve za mesto prihodnosti.

Raziskovanje treh sodelujočih mest, Varšave, Ljubljane in Celovca, v okviru Misije 100 ponuja izjemno priložnost za izvedbo primerjalne etnografske raziskave, s katero lahko preverimo, kako se politika EU v različnih razmerah prenaša na lokalno raven. Projekt se z vidika kulturne antropologije sprašuje: Kako je podnebna pravičnost prednostno obravnavana v teh treh mestih? Katere druge nujne potrebe (kot so gospodarske omejitve, varnost, zdravje itd.) imajo v vsakem primeru prednost? Kaj nam nujnosti povedo o družbenih hierarhijah, razmerjih moči in neenakostih? In končno, kako lahko Misija 100 doseže svoje cilje in hkrati zagotovi, da nihče ne bo zapostavljen?

EU-URGE je projekt WEAVE, ki ga financirajo Narod owe Centrum Nauki NCN (vodilni partner), avstrijski znanstveni sklad FWF in slovenska raziskovalna agencija ARIS.