Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu

J6-9384

Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu

 

 

Povezava na SICRIS.

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Povezava na spletno stran projekta.

 

Vodja projekta: dr. Marko Juvan

Vodja projekta na INZ: dr. Aleš Gabrič

Partnerji:

Inštitut za novejšo zgodovino

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (nosilni partner)

Sodelujoči:

dr. Marijan Dović, dr. Jernej Habjan, dr. Aleš Gabrič, dr. Andraž Jež, dr. Alenka Koron

Trajanje: 1. julij 2018–30. junij 2021

 

 

Predlagani projekt v preučevanje globalnega študentsko-delavskega gibanja, ki je izbruhnilo maja 1968, posega s sistemsko analizo dveh doslej zanemarjenih, a ključnih vidikov – literarnega in pol-perifernega. Projekt bo analiziral, kako sta bili kritična teorija in poznomodernistična, neoavantgardna literatura povezani s protestništvom, ki se je zunaj okvirov institucionalizirane politike na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja zavzemalo za družbeno-gospodarsko transformacijo tako kapitalističnega sveta-sistema kakor njegove socialistične alternative.

Neoavantgardna literatura in teorija sta prelomili tako z buržoazno kakor s socialistično različico institucije umetnosti, vključno z njunima kanoniziranima interpretacijama literature v etablirani humanistiki in šolskem aparatu. S tem sta literatura in teorija ne glede na medsebojna razhajanja (antihumanizem strukturalizma vs. posteksistencialistični individualizem literature) odpirali možnosti, kako utopičnotransformativni impulz prenesti iz mišljenja v politično delovanje, iz konceptov in estetskih občutenj pa v vsakdanje življenje. Projekt bo primerjal dogajanja v kapitalističnem Parizu, centru modernega svetovnega literarnega sistema in globalnem izvozniku teorije, in socialistično Ljubljano – literarno polperiferijo, v kateri pa se sta se v sinhroniji s Francijo porajali teorija, ki je pozneje doživela svetovno priznanje (t. i. ljubljanska lacanovska šola), in literarno-umetniška neoavantgarda, ki je skupaj z drugimi prispevki iz svetovnih periferij in polperiferij revitalizirala imunizirani modernizem zahodnega jedra (npr. t. i. ludizem in konceptualizem skupine OHO).

 

Predlagani projekt izhaja iz hipoteze, da se je kritika, ki so jo v ZDA ter Zahodni in Vzhodni Evropi izrekala ali navdihnila študentska gibanja, v Sloveniji (kot republiki neuvrščene in samoupravno socialistične Jugoslavije) izrazito premestila s političnega polja na polje kulture in literature. Ko se z zlomom študentsko-delavskega gibanja izteče zadnja faza modernizma, sta v jedru sveta-sistema sledila postmodernizem v estetiki in neokonservativizem v politiki. V Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah pa zadnji sezoni modernizma sledijo družbenoekonomska in kulturna kriza samoupravnega eksperimenta, krvav razpad federacije in nastanek neodvisnih držav naslednic. Projekt bo odgovoril na vprašanje, kako je leto 1968, ki mu je transformacija sveta dozdevno spodletela, privedlo do leta 1989, ki pa je svet transformiralo tako, da je razglasilo konec utopije, ki je navdihovala leto 1968. V ta namen bo projekt sestavil in z najnovejšimi pristopi digitalne humanistike analiziral arhiv slovenske literarne in teoretske produkcije obravnavanega obdobja. Pri tem bodo v ospredju vprašanja transformacij v štirih različnih, a tesno povezanih družbenih sferah: v državnem in literarnem jeziku, v razmerju med literaturo in vizualnimi umetnostmi, v generacijski strukturi javne sfere in v patriarhalnih strukturah povojne družbe.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino