Možnosti in omejitve mednarodnega prijateljstva: poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1956 in 1968

Šifra projekta: Z6-4605

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2024

Vodja projekta: dr. Maja Lukanc

Bežen pogled na povojno poljsko in jugoslovansko časopisje razkrije, da je bilo prijateljstvo ena od najpogosteje uporabljenih besed za opisovanje odnosov med Poljsko in Jugoslavijo. Pričujoči projekt prijateljskega diskurza ne odpravi kot običajen del politične in diplomatske latovščine, ampak koncept prijateljstva v mednarodnih odnosih uporabi kot smiseln interpretativni okvir za preučevanje poljsko-jugoslovanskih odnosov med letoma 1956 in 1968. Na podlagi konceptualnega okvira mednarodnega prijateljstva, ki so ga začrtali teoretiki mednarodnih odnosov, projekt raziskuje, kako so kolektivne identitete, zaupanje in čustva vplivali na strateške in materialne interese v poljsko-jugoslovanskih odnosih na eni strani in kako na vedenje, interakcije in odločevalske procese političnih elit ter 'običajnih' ljudi na drugi.

Projekt bo naslovil možnosti in meje mednarodnega prijateljstva v povojnih poljsko-jugoslovanskih odnosih s pomočjo treh študij primerov:

• Prva bo preučila, kakšno vlogo je imela zapuščina druge svetovne vojne v bilateralnih odnosih in kako so pogosti opomniki na skupne vojne izkušnje prispevali k vzpostavitvi skupnih identifikacij in prijateljskih vezi med Poljaki in Jugoslovani na različnih družbenopolitičnih ravneh.
• Druga študija primera bo raziskala, kako je iskanje lastnih poti v socializem okrepilo sodelovanje med poljskimi in jugoslovanskimi političnimi elitami in državnima/partijskima aparatoma ter kako so institucionalne in osebne vezi pripomogle k medsebojnem zaupanju in vzajemni podpori na domačem ter mednarodnem področju.
• Tretja študija primera se bo osredotočila na transnacionalne stike in preučila, kako so čezmejne interakcije poljskih in jugoslovanskih študentov ter turistov prispevale k boljšemu medsebojnemu poznavanju in s tem oblikovale bilateralno prijateljstvo med državama.

Vse študije primerov naslavljajo pomen osebnih in institucionalnih vezi kot vira stabilnosti, poznavanja in s tem prijateljstva v meddržavnih odnosih. Izhajajo iz predpostavke, da so Poljaki in Jugoslovani na vseh ravneh v bilateralne odnose vlagali kot državljani z agendo in tako pripomogli k sooblikovanju meddržavnega prijateljstva in s tem ideje socialističnega sveta. Uporaba pristopa ‘od zgoraj navzdol’ in ‘od spodaj navzgor’ omogoča analizo motivacij in delovanja različnih akterjev ter preučevanje njihovega vpliva na oblikovanje, ohranjanje in razpad prijateljskih vezi. Slednje projekt identificira s pomočjo prijateljskih praks, med katere spadajo simbolična in komemorativna dejanja, privilegiran dostop do informacij, visoka toleranca do slabih novic, dejanja solidarnosti in prijateljski diskurz.

Cilji

Projekt bo z obravnavo mednarodnega prijateljstva kot fenomena v poljsko-jugoslovanskih odnosih prispeval k natančnejšemu in večplastnejšemu razumevanju politične in družbene kompleksnosti komunističnih režimov ter njihove zunanje politike v vzhodni in jugovzhodni Evropi.

• Osvetlil bo kompleksen preplet notranje- in zunanjepolitičnih dejavnikov v poljsko-jugoslovanskih odnosih, tako da bo proučil procese oblikovanja identitete in vzpostavljanja zaupanja med obema državama in njunim prebivalstvom.
• Z obravnavo interakcij med posamezniki, vpetimi v poljsko-jugoslovansko sodelovanje na različnih družbenopolitičnih ravneh, bo projekt prispeval bilateralno dimenzijo k razumevanju nenehnih pogajalskih procesov, ki so v komunističnih režimih potekali med oblastmi in družbo.
• Z raziskavo integracijske in mobilizacijske moči mednarodnega prijateljstva, vpetega v osebne in institucionalne vezi, bo projekt razkril, kako so prijateljske vezi vplivale na odpornost proti konfliktom in zunanjim pritiskom v poljsko-jugoslovanski bilateralni praksi.
• Študija poljsko-jugoslovanskega primera bo pomembno prispevala k empiričnim raziskavam prijateljstva v mednarodnih odnosih in razširila njihov geografski in idejni domet na področje vzhodnoevropskih komunizmov in hladne vojne.