Politična zgodovina
Ključne besede: država, državnost, politična misel, politična praksa, politika od spodaj, politika kot življenjski svet.
Šifra raziskovalnega programa: P6-0281 (A) SICRIS
Obdobje trajanja raziskovalnega programa: 1.1.2022 - 31.12.2027
Obseg programa: 5,2 FTE
Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Vodja: dr. Marko Zajc
Sodelujoči: dr. Aleš Gabrič, dr. Jure Gašparič, dr. Bojan Godeša, Isidora Grubački, dr. Damijan Guštin, dr. Jurij Hadalin, Saša Hajzler, Tjaša Konovšek, dr. Maja Lukanc, Blaž Štangelj, dr. Nina Vodopivec, dr. Jurij Perovšek, Nesa Vrečer, dr. Ivan Sablin, Una Blagojević.
Programska skupina (PS) Politična zgodovina Inštituta za novejšo zgodovino raziskuje politično zgodovino obdobja od 19. do 21. stoletja. Poleg politične zgodovine Slovenije in zgodovine predhodnih državnih tvorb, obravnava PS tudi politično zgodovino v globalni, komparativni in transnacionalni perspektivi.
OSNOVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA: KAJ, KDO in KJE je država?
Procesi dekonstrukcije in rekonstrkucije državnosti v 20. stoletju so preoblikovali in nadgradili habsburško dediščino državnosti, niso pa jo povsem ukinili ali zamenjali z novim. V 20. stoletju se je pojem države ozko navezoval na vprašanje blaginje prebivalstva in nacionalne homogenosti. Socialistična Jugoslavija je eksperimentirala s političnimi praksami, ki naj bi v prihodnosti pospešili odmiranje države, čeprav je bil istočasno pojem države ozko navezan na pojem nacionalnega preko federalnega sistema. Osamosvojitev Slovenije je bila v javnosti pojmovana kot izenačitev naroda in države (»Slovenci so dobili svojo državo«), z evropskimi integracijami pa je država dobila dimenzijo, ki je presegala nacionalno državo – EU regulacija in zakonodaja. Kot je izpostavil A. Landwehr (2003), pojem države ni bil »od vedno tukaj«, prav tako ni padel z neba. Naš pristop presega splošno prepričanje, da je država zgolj nevtralni okvir, ki konstituira narod kot politično entiteto. Gre za kompleksen fenomen, ki je historično pogojen in ga ni mogoče razumeti enostransko, že zlasti ne v okviru ozkega nacionalnega narativa.
MODULI
Politična misel (M1)
Analiza diskurza zgodovinskih akterjev, konceptov, ki so jih uporabljali, in spreminjajočega se pomena teh konceptov in političnega jezika.
Politična praksa (M2)
Politična prakso bomo preučevali preko fenomenov političnih strank (kontinuiteta raziskovanja), parlamentarizma in diplomacije.
Politika od spodaj (M3)
Študije družbenih gibanj od spodaj opozarjajo na zapostavljene zgodovinske akterje in epizode, ter prepoznavajo mehanizme, s katerimi lahko ti akterji vplivajo na spremembe od spodaj.
Politika kot življenjski svet (M4)
Za razumevanje političnega sveta je potrebno razumeti življenjski svet akterjev. Kdo se sploh odloča za poklic politika? Kako vanjo vstopa? kako si vzpostavi osebno življenje?
SKUPNI PROJEKTI
Obdobje 1990 - 2025
P1: PROJEKT Sodobna politična zgodovina Slovenije 1990-2025
Moduli M1, M2, M3, M4.
Obdobje 1945-1989
P2: PROJEKT Socialistična zveza delovnega ljudstva
Moduli M3, M4.
Obdobje 1848-1945
P3: PROJEKT Slovenski politični diskurz v večnacionalnem kontekstu: teksti in komentarji; Izbrani teksti slovenske politične zgodovine: 1848-1945
Moduli M1, M2.
Obdobje 1959- sodobnost
P4: PROJEKT Naša lastna intelektualna zgodovina
Moduli M1, M4.
