Postimperialne tranzicije in transformacije iz lokalne perspektive: slovenska mejna območja med dvojno monarhijo in nacionalnimi državami (1918-1923)

Šifra projekta: J6-1801 (A)

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

SICRIS

Spletna stran projekta

Trajanje projekta: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja: dr. Jernej Kosi (UL FF)

Partnerji in člani projekta: 

• Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta UL: dr. Peter Mikša, dr. Rok Stergar, dr. Žiga Zwitter, dr. Tanja Žigon
• Inštitut za novejšo zgodovino: Neja Blaj Hribar, dr. Filip Čuček, dr. Andrej Studen, dr. Marko Zajc
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije: dr. Petra Kavrečič
• Inštitut za narodnostna vprašanja: dr. Attila Kovacs
• ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa: dr. Katarina Keber, Daša Ličen, dr. Andrej Rahten, dr. Petra Svoljšak

Vsebinski opis:

Osrednji cilj tega projekta je raziskati, kako so ljudje, ki so živeli v obmejnih skupnostih, doživeli vsiljeno politično tranzicijo in družbeno transformacijo. Naloga, ki si jo bomo zadali v okviru projekta, je torej ugotoviti, kakšni so bili učinki spremenjenih mednarodnih političnih okoliščin v vsakdanjem življenju v lokalnih družbah v slovenskih mejnih območjih po razpadu imperialnega režima. V prvi fazi želimo izdelati temeljito raziskane študije primerov izbranih posameznikov ali lokalnih skupnosti. Pri tem bodo člani projekta raziskovali področje oziroma problematiko, ki sovpada z njihovimi širšimi interesi in specifično specializacijo. V drugi fazi bo sledila primerjalna analiza zbranega materiala, in sicer z željo oblikovati generalizirajoči vpogled v značilnosti tranzicije in transformacije v različnih institucionalnih, družbenih in kulturnih kontekstih.

Projekt bo združil izkušene raziskovalke in raziskovalce s tistimi iz mlajše generacije v skupnem prizadevanju, da bi zapolnili praznine v obstoječih raziskavah – tako nacionalnih kot mednarodnih –, za katere je značilno, da pogosto trivializirajo kompleksnost lokalnih kontekstov, pri čemer lokalnemu prebivalstvu običajno pripišejo vlogo pasivnih žrtev globalnih političnih transformacij. 

Predlagana raziskava bo odstirala perspektive običajnih ljudi, ki so se bili prisiljeni spopasti s povojno družbeno nestabilnostjo in šibkostjo državnih institucij na lokalni ravni. Poleg tega si bodo članice in člani projektne skupine prizadevali razkriti vlogo „delovanja od spodaj,“ saj se bodo še zlasti osredotočali na načine, na katere so  lokalne družbe same oblikovale ali vsaj poskušale nadzorovati izid post-imperialnih prehodov in transformacij. Cilj te raziskave je tako prispevati k podrobnejšemu in bolj natančnemu razumevanju zgodovinskih pojavov, ki niso imeli zgolj ogromnega vpliva na srednjeevropsko zgodovino 20. stoletja, temveč še zmeraj predstavljajo pomembno točko nesoglasja med nasprotujočimi si nacionalnimi spomini v regiji.

Geografsko se bo raziskovanje fokusiralo na območje Prekmurja, Štajerske in Primorske. Raziskava bo potekala v okviru treh, med seboj prekrivajočih se raziskovalnih področij:

1. Postimperialni red: Grabljenje ozemlja; Nove meje, nove težave
2. Državljanstvo in nacionalnost: Vsakdanja etničnost in lojalnost; Politika klasificiranja in nacionalizirajoča država
3. Obnova družbe: Ponovna vzpostavitev državne oblasti in vsakdanjega življenja; Nasilje na lokalni ravni