Z raziskavo nameravamo pokazati kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe skozi daljše časovno obdobje od 16. do 20. stoletja. Poudarek želimo dati internim dinamikam in procesom ter obenem vplivom in odzivom na širše družbene, gospodarske, kulturne in politične procese, v konstantnem razmerju do elementov kontinuitete. V središču pozornosti želimo imeti »malega« človeka in njegovo lokalno skupnost, ki jo bomo obravnavali hkrati s strukturnega in dinamičnega vidika in ki naj nam deluje kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše zgodovinske procese. V ta namen smo se pri opredelitvi našega problemskega pristopa odločili za kombinacijo treh teoretskih izhodišč, to so: mikro-zgodovinska metoda, institucionalna teorija in moralna ekonomija. Tomaj obravnavamo kot študijo primera slovenske vaške skupnosti zaradi nadpovprečno dobro ohranjenih virov in njegove izpostavljenosti številnim zgodovinskim okoliščinam in prelomnicam, ki so značilne za slovensko podeželje.
Cilji raziskave so:
Premostiti ločeno obravnavo zgodovinskih obdobij in pomanjkanje komunikacije med zgodovinarji, ki jih obravnavajo. Spremenjen pristop omogoča preverjanje uveljavljenih interpretacij in oblikovanje prenovljenih odgovorov na izbrana vprašanja slovenske zgodovine.
Opredeliti elemente kontinuitete in značilnosti sprememb na področju gospodarstva, družbe in kulture na slovenskem podeželju skozi daljše časovno obdobje od predindustrijske do postindustrijske družbe.
Povrniti podeželju središčno vlogo v slovenski zgodovini na sodoben metodološki in interpretativen način.
