Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva (1870-1945)

J5-7167

Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega izseljenstva (1870-1945)

 

Povezava na SICRIS.

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Vodja projekta: dr. Janja Žitnik Serafin

 

Vodja projekta na INZ: dr. Žarko Lazarević

 

Partnerji:

Inštitut za novejšo zgodovino (link)

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (nosilni  partner) (link)

 

Sodelavci:

Izr. prof. dr. Aleksej Kalc, red. prof. dr. Žarko Lazarević, izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin, Špela Marinšek, izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, Špela Kastelic

 

Trajanje:

 

1. januar 2016–31. december 2018

 

V obliki zaključne monografije bo izdelana celovita pregledna študija o izseljevanju s slovenskega etničnega prostora in slovenski diaspori. V Sloveniji še nimamo celovitega prikaza, ki bi na enem mestu zbral in povezal socialne, gospodarske in kulturne vidike slovenskega izseljenstva od srede 19. stoletja do danes. Evropske zgodovine migracij ne zajemajo slovenskega izseljenstva, ker je večina literature o tem razdrobljena, razpršena in jezikovno nedostopna tujemu bralstvu. Spoznanja številnih študij, ki so bile v Sloveniji narejene v zadnjih desetletjih, so tudi slovenskemu strokovnemu in širšemu bralstvu slabše dostopna, saj niso pregledno in interpretativno povezana, sama tematika izseljenstva pa je v zgodovinopisju obravnavana ločeno od ostalega zgodovinskega dogajanja.

 

Cilji raziskave:

 

povezati obstoječa spoznanja, sistematizirati, razdeliti in opredeliti celotno obdobje od srede 19. stoletja do danes, ovrednotiti pomen izseljevanja v posameznih obdobjih in ga umestiti v splošno zgodovino Slovencev.

interpretirati izbrane vidike v mednarodnem kontekstu in jih primerjati s podobnimi tokovi v evropskem merilu.

postaviti slovensko izseljenstvo na zemljevid evropske zgodovine kot zgodovine množičnih emigracij, ki so odločilno zaznamovale razvoj Evrope in njeno današnjo podobo.

                                                                        

Izvirnost projekta je v celovitem pristopu k predmetu obravnave in v analizah ter interpretacijah, ki bodo upoštevale povezave med izseljevanjem in ostalim zgodovinskim dogajanjem ter relacije med diasporo in matičnim prostorom. Projekt bo povezal socialne, gospodarske in kulturne vidike slovenskega izseljenstva in jih umestil v procese, ki so zaznamovali slovensko zgodovino od srede 19. stoletja do danes. Izvirnost projekta je tudi v tem, da se bo posvetil kulturnim, družbenim, gospodarskim in drugim transferjem, ki so jih omogočile migracije in relacije med domovino in diasporami.

 

Glavna novost metodologije in zaključnega rezultata projekta je v trojni perspektivi:

 

splošnozgodovinski vidik bo pojav izseljevanja in diaspore kontekstualiziral  v gospodarska, družbena in politična dogajanja od srede 19. stoletja dalje;

kulturnozgodovinski vidik se bo ukvarjal s kulturnimi vidiki pojava v vseh obravnavanih obdobjih, z vprašanji identitete, organizacijskimi oblikami slovenske diaspore v različnih delih sveta, njeno kulturno produkcijo in njenimi kulturnimi razmerji z matičnim prostorom;

humanocentrični vidik bo ponudil pogled na tematiko izseljevanja in diaspore skozi izbrane primere osebnih in kolektivnih izkušenj migracijskega procesa in subjektivnih interpretacij dinamik v okviru heterogenosti migrantskih skupnosti.

 

Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov: projekt bo slovenskim in tujim uporabnikom kot osrednji rezultat prvič ponudil celovit pregled slovenskega izseljenstva v obliki monografije s preglednimi tabelami in zemljevidi, ki bo na voljo v študijske in pedagoške namene na univerzitetni ravni in hkrati širši publiki. Monografija bo prosto dostopna na spletu. S pridobitvijo dodatnih sredstev bo prevedena v angleški jezik, s čimer bo takoj dostopna tujim raziskovalcem. S tem bo neposredno uporabna tudi za mednarodni študijski program EMMIR (European Master in Migration and Intercultural Relations), v katerem sodelujejo člani projektne skupine, in za druge študijske programe s področja zgodovine in drugih humanističnih ved, sociologije in migracijskih študij.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino