Šole in imperialne, nacionalne in transnacionalne identifikacije: Habsburška monarhija, Jugoslavija in Slovenija

Šifra projekta: J6-2573 SICRIS

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Trajanje projekta: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2023

Vodja projekta: dr. Rok Stergar (UL FF)

Partnerji in člani projekta: 

• Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: dr. Jernej Kosi, Jan Bernot, Špela BIzjak
• Inštitut za novejšo zgodovino: dr. Marko Zajc, Neja Blaj Hribar
• ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije: dr. Jovana Mihajlović Trbovc
• Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta: dr. Tamara Pavasović Trošt
• Univerza v Gradcu: dr. Karin Almasy

Šole in narodi

Splošno obvezno osnovno izobraževanje ustvarja narode; brez šol ti ne morejo obstajati! Dejstvo je, je množično šolanje morda najbolj pomembna in uspešna strategija izgradnje naroda

Šole lahko namenoma propagirajo določeno narodno ali transnacionalno identifikacijo, a hkrati lahko s svojo strukturo in delovanjem pomagajo ustvariti in reproducirati tudi neko drugo nacionalno. Na primer: na nivoju ideologije lahko šole propagirajo ne-narodni imperialni patriotizem ali nad-narodni večkulturni patriotizem, medtem ko z delitvijo učencev v etnolingvistične kategorije in/ali z uporabo takih kategorij v učbenikih in pri pouku dejansko proizvajajo partikularne nacionalne delitve.
 
Zakaj slovenski primer?

Do nedavnega je zgodovinopisje nastanek slovenskega naroda razlagalo kot kvazinaravno posledico predhodnega obstoja slovenske etnične/jezikovne skupnosti. Toda nedavne reinterpretacije, nastale pod vplivom modernističnih pristopov k nacionalizmu in novih raziskav habsburških nacionalizmov, so prepričljivo pokazale, da se je ideja slovenskega naroda pojavila šele na prelomu 19. stoletja in da pred tem ni bilo slovenske etnične skupnosti.
Zato je potrebna nova analiza okoliščin in akterjev, ki so omogočili nastanek in evolucijo slovenskega naroda! Vloge nacionalistov in njihovih organizacij seveda ni mogoče spregledati in jo je potrebno še naprej raziskovati, toda peščica študij je že opozorila, da so države, v katerih je nastajal in se reproduciral slovenski narod, prispevale k vzpostavljanju in utrjevanju etnolingvističnega nacionalizma – pogosto nenačrtno, včasih pa tudi v nasprotju s svojimi cilji.

Zato si je šole potrebno ponovno ogledati. Njihov pomen za delovanje nacionalizirajočih držav je sicer znan vsaj od klasične študije Eugena Webra Peasants into Frenchmen. Bistveno manj je sicer v tem kontekstu raziskana njihova vloga v državah, ki se niso definirale kot nacionalne in niso želele nacionalizirati prebivalstva. Toda domnevamo lahko, da je bil tudi tu šolstvo izredno pomembno.

Cilji projekta

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je, da analizira koliko je nastanek slovenskega naroda in njegov nadaljnji obstoj posledica različnih nacionalnih klasifikacij v osnovnem šolstvu. Ta cilj želi projekt doseči z analizo tako šolske ideologije kot vsakodnevne prakse v treh stoletjih in treh državah: Habsburški monarhiji, Jugoslaviji in Sloveniji.

To so seveda zelo različne državne tvorbe, a so se vendar v zadnjih dveh stoletjih izmenjale v vlogi (nad)državnega okvirja v katerem je nastal in se razvijal slovenski nacionalizem. Analiza tega procesa v longue durée je ena osrednjih značilnosti projekta. Omogočila bo primerjalni pristop, v katerem bodo opazovane različne klasifikacije in primerjane različne politike v zvezi z njihovo uporabo in promocijo.

Medtem ko se bo raziskovalni projekt osredotočil na ozemlje današnje Slovenije, obeta novega razumevanja vloge osnovnih šol – in klasifikacij na splošno – pri uveljavitvi narodov kot relevantnih in obstojnih identifikacijskih kategorij. To bo imelo širši pomen in se bo lahko uporabilo za primerljive primere.