Raziskovalno delo
- Raziskovalni programi
- Raziskovalna infrastruktura
- Raziskovalni projekti
- Projekt 5xPRO
- Projekt SPOZNAJ
- Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvo
- Spremenljiva diskurzivna semantika v reprezentacijah EU: identiteta, populizem, propaganda
- Analysis of and Responses to Extremist Narratives (ARENAS)
- Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju
- Glagolska vezljivost v slovenščini: skladnja, pomenoslovje in raba
- Diskurzi in prakse vmesnosti v regiji Alpe Jadran: Celovec, Ljubljana, Trst 1815-1914.
- Vsakdanje življenje in življenski potek starih ljudi, ki živijo v revščini
- Sistemi skrbi in izobraževanja otrok s senzornimi ovirami v prvi in drugi jugoslovanski državi
- Možnosti in omejitve mednarodnega prijateljstva: poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1956 in 196
- Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)
- Etnografija tišin(e)
- Biti evropski in protikolonialen: utopični realizem jugoslovanksega neuvrščenega internacionalizma
- Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi
- Urbane prihodnosti: zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
- Kaj je nujno? Evropska politika podnebne nevtralnosti mest in njene lokalne interpretacije (EU-URGE)
- Kulturno-zgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete
- Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov (PoVeJMo)
- Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja
- Zaključeni projekti
Urbane prihodnosti: zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
Šifra projekta: J6-2578
Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Hrvatska zaklada za znanost
Trajanje projekta: 1. 11. 2020 – 31. 10. 2024
Vodja projekta: dr. Saša Poljak Istenič (ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje)
Partnerji in člani projekta:
- Inštitut za novejšo zgodovino: dr. Nina Vodopivec
- Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije: dr. Katja Hrobat Virloget
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje: dr. Tatjana Bajuk Senčar, dr. Miha Kozorog, dr. Saša Poljak Istenič
Opis projekta:
Prihodnost vpliva na sedanjost ravno tako kot preteklost, je pred več kot stoletjem poudaril Friedrich Nietzsche. To dejstvo se trenutno kaže v gibanjih za boljšo prihodnost, pa tudi v globalnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih razvojnih strategijah. Čeprav prihodnost v zgodovini ni bila deležna eksplicitne pozornosti etnoloških/antropoloških raziskav, so samonikla sklicevanja nanjo spodbudila disciplinarni obrat k prihodnosti.
Ta projekt je namenjen poglobljenim raziskavam ustvarjanja prihodnosti v izbranih slovenskih in hrvaških mestih. Ustvarjanje prihodnosti se nanaša na celovito razumevanje elementov, ki se povezujejo v predstavljanju, predvidevanju in zaznavanju prihodnosti – kognitivno, diskurzivno in afektivno – pa tudi v načinih vsakdanjega življenja in sodelovanjih, ki izražajo določen odnos do prihodnosti. “Prihodnost” kot (novejši) predmet preučevanja v etnološkem/kulturnoantropološkem smislu velja za kulturno in kontekstualno pogojeno ter skupaj s predstavami o verjetnostih in možnostih, ki so imanentne prihodnosti, postavlja temelje za raziskovanje številnih urbanih prihodnosti – zaželenih in nezaželenih, uradnih in alternativnih, podprtih in uporniških, spornih, izzivalnih, pa tudi nevidnih, “utišanih” ali “ukradenih”.
Proces ustvarjanja urbane prihodnosti bodo raziskovalci analizirali tako z vidika od zgoraj navzdol (strateški dokumenti in vizije izbranih mest) kot od spodaj navzgor (civilna združenja in pobude), pa tudi z vidika posameznika (izkušnje, pričakovanja, prakse zlasti mlajših prebivalcev mest). Projekt je trdno zasidran v etnografiji in diskurzivni analizi ter bo prepletal tri osi raziskovanja: javni prostori (v prihodnost usmerjeni prostorsko-družbeni urbani projekti in njihov potencial za povečanje družbene integracije, vključenosti, zdravja in dobrega počutja mestnih prebivalcev); ustvarjalnost in inovacije (ustvarjalna središča, ki so jih razvili različni akterji za oblikovanje in spodbujanje dobrih praks, izobraževanja in družbenega udejstvovanja, ki si zamišljajo prihodnost); in participacija (načini, kako prebivalci uveljavljajo “pravico do mesta”, ki prispevajo k trenutnim razpravam o učinkovitem upravljanju mest kot pogoju za živo in trajnostno urbano prihodnost).
Projektno skupino sestavlja deset raziskovalcev – po pet iz vsake države – ki so že medsebojno sodelovali. Z združevanjem njihovega znanja želi projekt vzpostaviti širšo mrežo primerjalnih etnoloških/kulturnoantropoloških (urbanih) raziskav prihodnosti. Pokazal bo, da so globalno majhna, obrobna in “navadna” mesta, kakršna imamo v Sloveniji in na Hrvaškem, izzivalno polje za raziskave urbanih prihodnosti in prispevajo k nadaljnjemu razvoju teorije urbanih študij. Pričakovano je, da bo ta prva srednjeročna bilateralna raziskava slovenskih in hrvaških etnologov/antropologov po osamosvojitvi obeh držav okrepila tudi čezmejno akademsko sodelovanje, usmerila etnologijo/antropologijo v obeh državah v preučevanje prihodnosti in disciplini umestila na svetovni zemljevid tovrstnih raziskav.