Raziskovalno delo
- Raziskovalni programi
- Raziskovalna infrastruktura
- Raziskovalni projekti
- Projekt 5xPRO
- Projekt SPOZNAJ
- Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvo
- Spremenljiva diskurzivna semantika v reprezentacijah EU: identiteta, populizem, propaganda
- Analysis of and Responses to Extremist Narratives (ARENAS)
- Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju
- Glagolska vezljivost v slovenščini: skladnja, pomenoslovje in raba
- Diskurzi in prakse vmesnosti v regiji Alpe Jadran: Celovec, Ljubljana, Trst 1815-1914.
- Vsakdanje življenje in življenski potek starih ljudi, ki živijo v revščini
- Sistemi skrbi in izobraževanja otrok s senzornimi ovirami v prvi in drugi jugoslovanski državi
- Možnosti in omejitve mednarodnega prijateljstva: poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1956 in 196
- Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)
- Etnografija tišin(e)
- Biti evropski in protikolonialen: utopični realizem jugoslovanksega neuvrščenega internacionalizma
- Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi
- Urbane prihodnosti: zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
- Kaj je nujno? Evropska politika podnebne nevtralnosti mest in njene lokalne interpretacije (EU-URGE)
- Kulturno-zgodovinski vidiki staranja: izkušnje, reprezentacije, identitete
- Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov (PoVeJMo)
- Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja
- Zaključeni projekti
Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja
CREMARE
Šifra projekta J6-2574.
Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Trajanje projekta: 1. 9. 2020 – 31. 8. 2024
Vodja projekta: dr. Marko Zajc (INZ)
Partnerji in člani projekta:
- Inštitut za novejšo zgodovino: dr. Jurij Hadalin, dr. Filip Čuček, dr. Žarko Lazarević, Neja Blaj Hribar, dr. Nataša Henig Miščič, dr. Maja Lukanc, dr. Bojan Godeša, Saša Hajzler
- ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika: dr. Matija Zorn, dr. Rok Ciglič, dr. Mateja Breg Valjavec, dr. Primož Gašperič, dr. Mauro Hrvatin, dr. Matjaž Geršič, dr. Jure Tičar, Erik Logar, Manca Volk Bahun
- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: dr. Jernej Kosi, dr. Rok Stergar
- Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper: dr. Aleksander Panjek, dr. Petra Kavrečič
OPIS
Vse meje so zgodovinske. Zgodovina neke meje ni zgolj predzgodba, ampak je vpisana/vžgana v samo strukturo meje. Način, na kateri je bila meja konstruirana in vzdrževana (zakaj, kako, kdaj, kje, kdo jo je ustvaril), so-določa lastnosti sodobnih meja. Pomemben ključ za podrobno razumevanje specifične meje so mejne komisije, ki so mejo ustvarile in/ali vzdrževale. Razumevanje sedanjih meja ni mogoče brez poznavanja dela mejnih komisij.
Ponovna krepitev meja je eden izmed največjih izzivov sodobne Evrope (sekuratizacija migracij, mejne ograje, Brexit). Če so veljale meje znotraj EU pred letom 2015 za anahronizem, pa se je takrat pokazalo, da so specifične lastnosti posameznih meja izrednega pomena. Samo poznavanje kompleksne dediščine posameznih meja omogoča uspešno in humano upravljanje z državnimi mejami.
Mejne komisije so pravno orodje, s katerim politične entitete urejajo medsebojne meje na enakopravni osnovi. Člani komisije so visoki uradniki in strokovnjaki. Skupne mejne komisije lahko uporabljajo tudi politične entitete, ki niso neodvisne. Nekatere skupne mejne komisije vključujejo ”tretji faktor”: federalno oblast, predstavnike velesil, ipd. Meja med dvostranskimi skupnimi komisijami in multilateralnimi komisijami je težko določljiva. Po načinu delovanja jih delimo: a) na tiste, ki mejo določajo; b) tiste, ki mejo vzdržujejo. Glede na stalnost jih lahko razdelimo na: a) trajne (npr. mejne komisije zaradi mejnih rek); b) posebne, ”ad hoc” (urejajo določene zadeve/spore).
ZNANSTVENA IZHODIŠČA
- »Nazaj k črti«/ Meje kot objekti
- V ospredju našega pristopa je materialnost in zgodovinskost meja. Meje kot objekti so del dinamičnih mejnih procesov (Passi 2012).
- »Meje so bolj vzdržljive kot države«/ Nespremenljive meje
- Politične meje lahko preživijo države, ki so jih ustvarile. V tem smislu so meje bolj vzdržljive kot države.
- Fantomske meje in administrativna dediščina
- Fantomske meje so nekdanje politične meje, ki še vedno strukturirajo sodobni svet. Administrativna dediščina je tesno povezana z razvojem moderne ozemeljske države.
- Temeljna raziskovalna vprašanja (RV) v perspektivi dolgega trajanja: ustvarjanje meja, vzdrževanje meja, ponovna uporaba meja
CILJI
- Znanstveni cilji: Boljše razumevanje načina kako meje kot objekti konservirajo preteklost in kako so-ustvarjajo prostor in čas.
- Družbeni cilji:
- 1. Potencialni vpliv na javnost: preseganje nacionalističnih, anahronističnih in determinističnih pogledov, boljše razumevanje kompleksnosti procesov mejnosti.
- 2. potencialni vpliv na prakso upravljanja z mejami v Republiki Sloveniji in EU: razumevanje dediščine konkretnih meja je pomembno za upravljanje meje kot objekta.