ORCID: 0000-0003-0606-6724

Raziskovalni interesi:

• historična demografija
• digitalna humanistika
• politični odnosi, ideologije, nacionalizem od druge polovice 19. stoletja dalje
• migracije, priseljevanje, integracija od druge polovice 19. stoletja dalje
• intelektualna zgodovina, literarna zgodovina od druge polovice 19. stoletja dalje

Izobrazba:

• uni. dipl. zgodovinarka in literarna komparativistka (Univerza v Ljubljani)
• doktorska študentka, smer zgodovinopisje (Univerza v Ljubljani) (2018 - )

Zaposlitve:

• Zgodovinski arhiv Ljubljana, arhivistka (december 2015 - april 2016)
• Inštitut za novejšo zgodovino (maj 2016 - )

Projekti, programi:

• Women on the Move (WEMov) (COST)
• Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja (INZ)
• Vojaške žrtve 1. svetovne vojne na Slovenskem, koordinatorka, (INZ)
• Popisi prebivalstva Slovenije 1830 - 1931, vodja (2019-), (INZ)
• Šole in imperialne, nacionalne in transnacionalne identifikacije: Habsburška monarhija, Jugoslavija in Slovenija (ARRS)
• CREMARE – Ustvarjanje, vzdrževanje in ponovna uporaba meja: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja (ARRS)

Izbrane publikacije: 

BLAJ HRIBAR, Neja. Popisi prebivalstva 1857 – 1931 : predstavitev vira, podatki in analiza. Prispevki za novejšo zgodovino 62, št. 3, (2022): 8-29. DOI: 10.51663/pnz.62.3.01. 

BLAJ HRIBAR, Neja. Socialni program KNS/SLS skozi prizmo Slovenskega naroda (1890-1914) Prispevki za novejšo zgodovino 57, št. 1 (2017): 112-124. DOI: 10.51663/pnz.57.1.05

BLAJ HRIBAR, Neja. "Ločitev škofa-duhovnika in škofa-politika ni iznajdba tega peklenskega slovenskega liberalizma." : duhovščina in Rimskokatoliška cerkev v publicističnih ter literarnih delih Slovenskega naroda (1890-1914). Zgodovina za vse : vse za zgodovino 21, št. 2 (2014): 19-31. http://hdl.handle.net/11686/36181.

BLAJ HRIBAR, Neja. "On bo seveda prihodnjič inseriral" : oglaševanje v Slovenskem narodu in Slovencu na prelomu 19. in 20. stoletja. V: Od prvih oglasov do interneta : k zgodovini oglaševanja na Slovenskem, ur. STUDEN, Andrej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016, str. 59-71. http://hdl.handle.net/11686/43092

BLAJ HRIBAR, Neja, SEVER, Kristina (avtorica uvida in urednica). Živel napredek, živela svetloba! : zgodovina elektrifikacije Ljubljane. Ljubljana: Elektro, 2019.

Ksenija Bogetić je jezikoslovka, ki se ukvarja z interakcijami jezika in družbenega sveta. Pri raziskovanju diskurzivne konstrukcije in vzdrževanja družbene identitete in ideologije posebno pozornost namenja anglofonim in post-jugoslovanskim družbam, opira pa se na tradicije sociolingvistike, analize diskurza in digitalne humanistike. V svojem delu se posveča raziskovanju jezikovnih ideologij, jezika in nacionalizma, jezika, spola in spolnosti, mladine in digitalnih medijev ter metafor.

ARIS: 33401

Izobrazba

• doktor znanosti s področja sociologije

Zaposlitve

• Inštitut za civilizacijo in kulturo, ICK v Ljubljani, raziskovalec (september 2017 – december 2022)
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino (junij 2018 – ), docent s področja zgodovine in znanstveni sodelavec
• Inštitut za novejšo zgodovino, znanstveni sodelavec (januar 2023 – )

Znanja in sposobnosti

• angleščina (aktivno)
• hrvaščina/srbščina (aktivno)
• nemščina (pasivno)
• ruščina (pasivno)

Raziskovalna dejavnost

Raziskovalna področja 

• zgodovina podeželja
• zgodovina agrarnega in kmečkega vprašanja
• zgodovina dela
• socialna zgodovina
• okoljska zgodovina
• zgodovina radikalnih družbenih gibanj
• zgodovina in teorija ideologij
• sodobna slovenska zgodovina

Sodelovanje v raziskovalnih programih

• Raziskave kulturnih formacij – Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, P6 – 0278
• Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije, P6-0280(A)

Izbrani projekti

• Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije – UP FHŠ Koper, Inštitut za medkulturne študije, J6-8250
• Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15. – 20. stoletje), J6-1799
• Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj, 16. – 20. stoletje), J6 – 3143

Pedagoška dejavnost

• UP, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino
• Ideologije 19. in 20. stoletja, I. stopnja
• Slovenska zgodovina 19. in 20. stoletje, I. stopnja
• Zgodovina slovenskih dežel v srednjem in novem veku, I. stopnja
• Zgodovina sodobne družbe, I. stopnja
• Socialna zgodovina dela, raziskovalne vsebine, II. stopnja
• Slovenska zgodovina, raziskovalne vsebine, II. stopnja
• Zgodovina Rusije, II. stopnja

Nagrade in priznanja

• Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo, 2004

Izbrane publikacije

• CENTRIH, Lev. Marksistična formacija : zgodovina ideoloških aparatov komunističnega gibanja 20. stoletja. Ljubljana: Založba /*cf., 2011.
• CENTRIH, Lev. The road to collapse : the demise of the League of Communists of Yugoslavia. Beograd: Rosa Luxemburg Stiftung Southeast Europe, 2014. 40 str. Research paper series of Rosa Luxemburg Stiftung Southeast Europe, no. 2. ISBN 978-86-88745-13-0. http://arhiv.rosalux.rs/userfiles/files/Lev_Centrih_Published.pdf. 
• CENTRIH, Lev. The Rog Autonomous Factory : a conflict between post-socialist self-management and public-private partnership. Lex localis : revija za lokalno samoupravo. [Tiskana izd.]. Apr. 2018, vol. 16, no. 2, str. 379-394. ISSN 1581-5374. http://pub.lex-localis.info/index.php/LexLocalis/article/view/16.2.379-394%282018%29.
• CENTRIH, Lev. "Kaj naj storim v slučaju, da naši častiti zadružniki ne bodo hoteli povišati deležev?" : Konflikti v Prvi žebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi in Kamni Gorici v letih 1924-1927. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 60, št. 1, str. 71-85. ISSN 0353-0329. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/407

Osrednje področje njegovega dela je raziskovanje slovenske politične zgodovine druge polovice 19. stol., ki jo umešča v širši avstrijski (in deloma tudi srednjeevropski) kontekst. Svoje dosežke redno objavlja v znanstvenih in strokovnih publikacijah doma in v tujini, s svojimi besedili pa sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih simpozijih. Sodeluje tudi v programu Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja.

Leta 2016 je objavil monografijo Svoji k svojim. Na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na

Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju.

Od leta 2008 je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani (znanstveni sodelavec).

Leta 2007 je obranil doktorsko disertacijo z naslovom Gospodarske, socialne, kulturne in politične razmere na Spodnjem Štajerskem v času Taaffejeve vlade (1879-1893), predelana naloga pa je novembra 2008 izšla pod naslovom Uspehi spodnještajerskih Slovencev v Taaffejevi dobi.

V letih 2003 in 2007 se je kot štipendist ÖAD (Österreichischer Austauschdienst) študijsko izpopolnjeval na graški Karl-Franzens Universität.

V letih 2003 – 2007 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

Leta 2002 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral s temo Slovenci, Slovaki in bosansko-hercegovske peripetije v letih 1875-1878.

V študijskem letu 1999/2000 je študiral na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi.

Objavlja prispevke s področja zdravstvene in socialne zaščite mater in otrok na območju medvojne Slovenije

Doktorirala 2014 na temo Zdravstvena in socialna zaščita mater in otrok v obdobju 1919-1945 na območju nekdanje Dravske banovine.

Zaposlena na projektu Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji in na drugih projektih, ki obravnavajo čas druge svetovne vojne in po njej.

Od leta 2002 zaposlena na INZ.

• Raziskovalni interesi: Digitalna humanistika, računalniški vid, računalniško jezikoslovje
• Raziskovalni programi: DIHUR: Digitalna humanistika: viri, orodja, metode 

Nacionalna koordinatorica DARIAH-SI.

Več informacij: https://www.inz.si/en/Scientific-research-department/Darja-Fiser_en/

Raziskuje novejšo slovensko politično kulturnopolitično in kulturno zgodovino, predvsem odnos politike do intelektualcev, razvoj šolstva, delovanje znanstvenih in umetniških ustanov, odnos države do kulture na splošno in do posameznih kulturnih ustvarjalcev itd.

Avtor in urednik več znanstvenih monografij, znanstvenih in strokovnih prispevkov, soavtor učbenikov za devetletke in gimnazije. V letih 2001–2004 urednik Kronike - časopisa za slovensko krajevno zgodovino in v letih 2009–2019  urednik Založbe INZ. V letih 2008–2020 predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za zgodovino. Od leta 2018 predsednik Slovenske matice.  

Od študijskega leta 1996/97 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava zgodovino slovenske kulture.

Doktoriral je leta 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Zaposlen na INZ od leta 1987.

Jure Gašparič

Jure Gašparič, dr. zgodovinskih znanosti, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Med letoma 2019 in 2020 je opravljal funkcijo direktorja Inštituta in vodje Znanstvenoraziskovalnega oddelka, od 2020 do 2021 pa funkcijo državnega sekretarja za znanost in visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Raziskovalno se zlasti osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino od zadnjih dni avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ob tem pa se ukvarja z vprašanji zgodovine srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju (z zgodovino političnih strank in predstavniških sistemov, s pravno-zgodovinskimi vprašanji, z raziskovanjem obdobja razpada Jugoslavije, s politično tranzicijo in vse bolj z najsodobnejšo zgodovino in aktualnimi družbenimi problemi). Gašparič se je v mednarodnem prostoru posebej uveljavil kot raziskovalec zgodovine parlamentarizma; med drugim je član vodstvenega organa (Board of Directors) mednarodne mreže raziskovalnih institucij European Information and Research Network on Parliamentary History (EuParl.net). Njegovo delo metodološko sledi konceptu politične kulture, v zadnjem času pa ga poganjajo možnosti, ki jih z novimi orodji in sodobnimi korpusi ponuja digitalna humanistika.

Redno sodeluje na mednarodnih znanstvenih srečanjih, organizira konference (nazadnje "Misliti o revoluciji: sto let pozneje", Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti: simpozij ob 100. obletnici Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani", 1939-2019 : osemdeset let od začetka druge svetovne vojne" in "Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics"), objavlja v domačem in tujem znanstvenem tisku, ureja knjige in zbornike. Gašparič je urednik osrednje slovenske znanstvene revije s področja novejše zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino / Contributions to Contemporary History (www.ojs.inz.si) in član uredniških odborov revij Zgodovina za vse (Celje), Verbum Historiae (Bratislava, Slovaška) in Sensus Historiae (Bydgoszcz, Poljska). Nekaj let je predaval na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti J. A. Komenskega v Bratislavi.

Med njegove odmevnejše knjige sodijo: SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenke ljuske stranke 1929 – 1935. Ljubljana: Modrijan 2007; Državni zbor Republike Slovenije 1992 – 2012. O slovenskem parlamentarizmu. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012; Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919 – 1941. Ljubljana: Modrijan 2015 (razširjena in prirejena za nemški trg izide v začetku leta 2023 pod naslovom Hinter den Kulissen des Parlaments).

Jure Gašparič se je rodil leta 1977 v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Študiral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 1999/2000 pa tudi na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi (diplomiral je leta 2001). Doktoriral je leta 2006 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935.

Izobrazba in strokovne izkušnje:

• Študij na Oddelku za zgodovino FF UL in v študijskem letu 1999/2000 na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi.
• Doktorat znanosti s področja zgodovinopisja (2006, Univerza v Ljubljani).
• 2001–2006 mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino.
• Od 2008 znanstveni sodelavec, od 2013 višji znanstveni sodelavec.
• Do 2014 predavatelj na Oddelku za zgodovino UM; nazadnje izvoljen v naziv docenta leta XXX.
• V študijskem letu 2008/2009 je kot gostujoči predavatelj predaval predmet Srednja Evropa v 20. stoletju na Oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze J. A. Komenskega v Bratislavi.
• 2019 do 2020 direktor INZ in vodja Znanstvenoraziskovalnega oddelka.
• 2020 do 2021 državni sekretar za znanost in visoko šolstvo na MIZŠ.
• Mentor mlade raziskovalke na INZ Tjaše Konovšek (2018-2022), doktorandke na INZ Saše Hajzler (2022- ) in somentor doktorske študentke Lee Vrečko na FF UL (2022- ).
• Glavni urednik osrednje slovenske znanstvene revije za področje sodobne zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino/Contributions to Contemporary History (www.ojs.inz.si)
• Član uredniških odborov revij Zgodovina za vse (Slovenija), Verbum Historiae (Slovaška) in Sensus Historiae (Poljska).
• Recenzent (GAČR, več monografij, revij (za Nationalities Papers, Prispevke za novejšo zgodovino, Acta Histriae, Poznańskie Studia Slawistyczne, Journal of Contemporary History), osnovnošolski učbenik, razstave ...).

Raziskovalni interes:

• Slovenska in jugoslovanska politična zgodovina od zadnjih dni avstro-ogrske monarhije do danes.
• Zgodovina srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju (zgodovina političnih strank in predstavniških sistemov, pravno-zgodovinska vprašanja, obdobje razpada Jugoslavije, politična tranzicija).
• Zgodovina parlamentarizma.
• Politična kultura, neo-institucionalizem, populizmi in ekstremizmi, aplikativna zgodovina.
• Orodja in možnosti, ki jih ponuja digitalna humanistika (zlasti korpusna lingvistika pri analizi političnega govora).

Osrednja dela (izbor):

Parlamentarizem (splošno):

• GAŠPARIČ, Jure, Državni zbor 1992-2012 : o slovenskem parlamentarizmu, (National Assembly 1992-2012). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012. ISBN 978-961-6386-39-5. http://hdl.handle.net/11686/15007.
• GAŠPARIČ, Jure. Izza parlamenta : zakulisje jugoslovanske skupščine 1919-1941. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2015. 222 str., ilustr. ISBN 978-961-241-900-4 (razširjena in prirejena za nemški trg izide v začetku leta 2023 pod naslovom Hinter den Kulissen des Parlaments).
• GAŠPARIČ, Jure. The parliament is nothing but a fairground : on the characteristics of parliamentary debate in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes/Yugoslavia (1919-1939). V: PEROVŠEK, Jurij (ur.), GODEŠA, Bojan (ur.). Between the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: = Institute of Contemporary History, 2016. Str. 67-83. Zbirka Vpogledi, 14. ISBN 978-961-6386-72-2. ISSN 2350-5656. http://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36073/ch04.html. 
   

Parlamentarizem in digitalna humanistika:

• GAŠPARIČ, Jure. Parlament in čas : o dojemanju časa v sodobnem parlamentu (The Parliament and Time). Prispevki za novejšo zgodovino. (Tiskana izd.). 2021, Vol. 61, No. 2, 169-192, ISSN 0353-0329. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/3909/4284, DOI: 10.51663/pnz.61.2.08.
• GAŠPARIČ, Jure, PANČUR, Andrej. Debating the crisis in the parliament - what can we learn from parliamentary debates (Slovenia in and after Yugoslavia) : prispevek na Colloque international - 74e Congrès de l'ICHRPI "Les Pouvoirs parlementaires et politiques en temps de crise et d'exception, Paris, 21-22-23 sep. 2022.
• GAŠPARIČ, Jure, PANČUR, Andrej. European politics behind the closed doors: the origins of euroscepticism in Slovenia : contribution at workshop "Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics", Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 29. sep. 2022.

Politične stranke in politične osebnosti:

• GAŠPARIČ, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo : diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2007. 304 str., ilustr. ISBN 978-961-241-191-6. http://hdl.handle.net/11686/15109.
• GAŠPARIČ, Jure. Anton Korošec in padec vlade Milana Stojadinovića : o zarotah in zarotnikih. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 21, št. 2, str. 363-397, 592, ilustr. ISSN 1580-8122. http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/clanki/SHS-2021-2-11-Gasparic-%28scopus%29.pdf, DOI: 10.32874/SHS.2021-11.
• GAŠPARIČ, Jure. The country at standstill : Yugoslavia and Slovene politics in the 1930s. Nationalities papers : the journal of nationalism and ethnicity. 2011, letn. 39, št. 2, str. 223-236. ISSN 0090-5992.
• GAŠPARIČ, Jure. Slovenler ve birinci Yugoslavya (1918-1941). V: DEMIR, Hakan (ur.). Yugoslavya tarihi : 1918-1991. Ankara: Nobel Academik Yayincilik, 2021. Str. 61-79. ISBN 978-625-417-480-3.

Tranzicija in pozni socializem:

• GAŠPARIČ, Jure. The Yugoslav federation and the concept of one ruling party in its final hour. V: SABLIN, Ivan Valerʹevich (ur.), MONIZ BANDEIRA, Egas. Parties as governments in Eurasia, 1913-1991 : nationalism, socialism, and development. Abingdon; New York: Routledge, 2022. Str. 296-315. Routledge studies in the modern history of Asia. ISBN 978-1-032-20733-9, ISBN 1-032-20733-7, ISBN 978-1-032-20734-6, ISBN 1-032-20734-5. DOI: 10.4324/9781003264972-12. 
• GAŠPARIČ, Jure. Rok 1989 jako začátek konce Jugoslávie - slovinská perspektiva : slovinské veřejné mínění a povaha federace. Soudobé dějiny : Czech journal of contemporary history. 2021, roč. 28, č. 1, 70-98. ISSN 1210-7050. https://sd.usd.cas.cz/pdfs/sod/2021/01/03.pdf.
• GAŠPARIČ, Jure. Change and continuity : implementing parliamentary democracy in Eastern Europe after 1989 with a focus on Slovenia. In AERTS, Remieg (ed.). The ideal of parliament in Europe since 1800, (Palgrave studies in political history). 1st ed. Cham: Palgrave Macmillan. 2019, 239-254.
• GAŠPARIČ, Jure (ed.), ŠORN, Mojca (ed.). Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja (Quarter of a Century of the Republic of Slovenia - challenges, dilemmas, expectations). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 2016.
• GAŠPARIČ, Jure. Slovenian Socialist Parliament on the Eve of the Dissolution of the Yugoslav Federation : a feeble "ratification body" or important political decision- maker? Prispevki za novejšo zgodovino, ISSN 0353-0329. [Tiskana izd.], 2015, no. 3, 41-59. http://hdl.handle.net/11686/36117.

Aplikativna zgodovina:

• CERAR, Miro, GAŠPARIČ, Jure, ŠORN, Mojca (urednik). Izgradnja države : zgodovina nastajanja Ustave Republike Slovenije in njeni temeljni vidiki (1990–1991). Ed. 1.0. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: = Institute of Contemporary History, 2022. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB (176 str.)). Zbirka Parlamentaria,3. http://hdl.handle.net/11686/45936, https://sistory.si/11686/45936.
• GAŠPARIČ, Jure. The changing view of the 1917 Russian revolution : Slovenia in the global perspective. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 58, št. 1, str. 40-54, tabela. ISSN 0353-0329. http://ojs.inz.si/pnz/article/view/255.
• GAŠPARIČ, Jure. Kakor da je prva Jugoslavija še vedno prikazen, o kateri je bolje molčati : o prvem decembru 1918 kot "zgodovinskem datumu". V: GABRIČ, Aleš (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica, 2019. Str. 351-364. ISBN 978-961-213-308-5.

Organizacija znanstvenih konferenc (Izbor):

• "Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics", Ljubljana, INZ, USD AV, EuParl.net, sep. 2022. 
• "1939-2019 : osemdeset let od začetka druge svetovne vojne", INZ, sep. 2019.
• "Parliamentarianism and Representative Democracy in Crises of War, Revolution, and Collapse of Empires", St. Petersburg School of Social Sciences and Humanities - Centre for Historical Research, EuParl.Net, okt 2018.
• "Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti: simpozij ob 100. obletnici Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani", Pravna fakulteta UL in INZ, nov. 2018.
• "Misliti o revoluciji: sto let pozneje", INZ, okt. 2017.
• "Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja", INZ, jun. 2016.
• "Complex parliaments in transition : Central European federations facing regime change", INZ, okt. 2015. 

Promocija znanosti (izbor):

• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). Dr. Jure Gašparič. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka (47 min, 13 sek)). Intervju. https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174755366.
• GAŠPARIČ, Jure. Sence preteklosti, ki jim ne ubežimo : o razpravljanju o II. svetovni vojni 80 let po njenem začetku. Večer. [Spletna izd.]. 11. jan. 2020, ilustr. ISSN 1580-2639. https://www.vecer.com/v-soboto/sence-preteklosti-ki-jim-ne-ubezimo-o-razpravljanju-o-ii-svetovni-vojni-80-let-po-njenem-zacetku-10117263.
• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec), LIPIČ, Ladislav (intervjuvanec), ČAS, Tomaž (intervjuvanec). Kako veterani vidijo teh 30 let. Maribor: TV Maribor, 2021. 1 spletni vir (1 videodatoteka ( 1 ura, 19 sek)). Omizje. https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174778690?s=tv.
• KOCUTAR, Stane (oseba, ki intervjuva), GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). Zoper lažne novice in sovražni govor. Maribor: Radiotelevizija Slovenija, javni zavod, 2021. 1 spletni vir (1 zvočna datoteka (26 min, 50 sek)). Evropska tribuna. https://365.rtvslo.si/arhiv/radijska-tribuna/174834911.
• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). 30 let ustave : prispevek v oddaji Gymnasium z naslovom 30 let ustave, Radio Slovenija, Radio Prvi, 29. dec. 2021. https://radioprvi.rtvslo.si/2021/12/gymnasium-290/.
• ČAS, Tomaž, ČELIK, Pavle, LIKAR, Borut, GAŠPARIČ, Jure. 30. obletnica akcije Sever : kakšen je bil pomen akcije v procesu osamosvajanja in kakšen bi moral biti zdaj : Radio Slovenija 1 : Oddaja Studio ob 17h, pogovor 26. nov. 2019]. https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/studio-ob-17-00-147/.
• DRAGOŠ, Srečo (intervjuvanec), GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). Katere socialne ideje Andreja Gosarja bi na danes prišle prav? : oddaja Studio City, RTV Slovenija 1, 15. 01. 2018. http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174514098.
• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). Dr. Jure Gašparič: portret : Radio Slovenija, 1. program A1 : oddaja Razkošje v glavi, 26. avg. 2017. Ljubljana, 2017. https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174487961.
• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec). Jure Gašparič : Izza parlamenta : bralec spozna delo jugoslovanskih politikov : [pogovor na Poročilih ob 17h Televizije Slovenija, 27. jan. 2016]. Podobe znanja. http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174385037.
• GAŠPARIČ, Jure (intervjuvanec), KUTOŠ, Štefan (oseba, ki intervjuva). Zgodovinar dr. Jure Gašparič ; podobe znanja : [pogovor na ARS Slovenija 3, 22. apr. 2016]. Podobe znanja. http://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174401589.

V glavnem se posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru.

Docent na Univerzi v Novi Gorici, kjer na Fakulteti za humanistiko predava predmet Zgodovina svetovnih vojn v XX. stoletju.

Prejemnik nagrade KLIO za delo »Čas odločitev: Katoliški tabor in začetek okupacije«.

Doktoriral 1993 s temo Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom.

Študijsko se je izpopolnjeval leta 1994 na CNRS v Parizu.

Član komisije za podeljevanje nagrad Klio pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije.

Bil je član mešane slovensko-avstrijske in slovensko–hrvaške zgodovinske komisije.

Od leta 1987 zaposlen na INZ.

Od leta 2021 sem zaposlena kot asistentka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Trenutno sodelujem pri dveh raziskovalnih projektih na Inštitutu, in sicer pri programu Politična zgodovina ter pri Horizon projektu Analysis of and Responses to Extremist Narratives (ARENAS). Od leta 2023 sem tudi članica raziskovalne skupine na projektu HERESSEE, ki ga financira ERC, na Univerzi na Dunaju.

Januarja 2024 sem zagovarjala doktorsko disertacijo na Oddelku za zgodovino na Srednjeevropski univerzi (CEU) na Dunaju. Med doktorskim študijem sem bila gostujoča študentka na Univerzi v Cambridgeu in na Univerzi v Ljubljani in sem prejela štipendije kot gostujoča raziskovalka na ÉHÉSS v Parizu, Inštitutu za sodobno zgodovino v Pragi in Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu.

Poleg akademskega dela imam bogate izkušnje pri organiziranju kulturnih in javnih dogodkov v več nevladnih organizacijah v Srbiji ter pri iniciranju in organiziranju različnih akademskih dogodkov. Na Inštitutu trenutno koordiniram program gostujočih štipendij, ki sem ga predlagala leta 2022.

Moje raziskave se osredotočajo na sodobno evropsko zgodovino in se gibljejo na presečišču politične zgodovine, zgodovine žensk in spola ter intelektualne zgodovine. V doktorski raziskavi sem raziskovala politično transformacijo medvojnega feminističnega organiziranja in feminističnega političnega mišljenja s poudarkom na Jugoslaviji. Nedavno sem začela raziskovati določene vidike povojnega feminističnega političnega mišljenja v Jugoslaviji, pa tudi zgodovinske korenine sodobnih ekstremističnih narativov v Srbiji in na Hrvaškem. 

Moj interes za raziskovanje zajema:

• Intelektualno zgodovino žensk
• Feministično politično mišljenje
• Zgodovino transnacionalnega ženskega organiziranja
• Zgodovino Jugoslavije
• Kmečko zgodovino (s poudarkom na kmečkih ženskah)
• Politično zgodovino 20. stoletja

Več informacij: https://www.inz.si/en/Scientific-research-department/Isidora-Grubacki_en/

Od 2008 do 2016 direktor Inštituta za novejšo zgodovino.

2005 izvoljen za docenta za novejšo in sodobno slovensko zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

2006 avtor monografije Za zapahi : slovensko prebivalstvo v okupatorjevih zaporih 1941-1945.

2005 soavtor strokovne monografije Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni (z Zdenkom Čepičem in Martinom Ivaničem).

2005 soavtor knjige Slovenska novejša zgodovina 1848-1992.

2004 soavtor monografije Notranjski odredi (z Martinom Premkom).

2000 izvoljen za docenta za predmet Vojaška zgodovina na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Od 1999 predava na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

1999 obranil doktorsko disertacijo Slovensko prebivalstvo v okupatorjevih zaporih 1941-1945: razmerje med kriminalnimi in političnimi jetniki na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

1987 magistriral z nalogo Rast in razvoj slovenske partizanske vojske v prvi polovici leta 1942 ter krajevni in socialni izvor njenih borcev.

Od 1980 zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Večinoma se ukvarja z raziskovanjem slovenske in jugoslovanske politične zgodovine po letu 1945 s posebnim poudarkom na jugoslovanski zunanji politiki in mednarodnih povezavah na območju Balkana ter materialno kulturo socialistične družbe.

Od študijskega leta 2016/2017 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava o zgodovini totalitarnih in avtoritarnih ideologij ter Balkanu.

Doktoriral leta 2010 (Univerza v Ljubljani) s temo Jugoslovanski pogled na jugoslovansko-albanske odnose 1945-1971.

Zaposlen na INZ od  2007.

Diplomiral 2005 (Univerza v Ljubljani).

Raziskovalni interesi:
Post-jugoslovanski prostor  | Politična gibanja  »od spodaj«
Politična misel, aktivizem in prakse upora samoniklih gibanj  | Jugoslavija
Odnosi med alternativno politiko, državo in mednarodnimi institucijami | Globalni boj za pravičnost
Alternativna politična imaginacija  | Politična zgodovina jugovzhodne Evrope po letu 1989

Izobrazba:
Doktorska študentka | Zgodovina Evrope in Sredozemlja | Univerza na Primorskem
Magistrski študij človekovih pravic in demokracije | Univerza v Bologni, Univerza v Sarajevu | 2019 —2020 
Magistrski študij prava in managementa nepremičnin | Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici  | 2008 — 2011
Dodiplomski študij prava | Univerza Sv. Ciril in Metod, Skopje | 2005—2008 

Sodelavka na raziskovalnih programih in projektih:
Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja | J6-3123 ARRS raziskovalni projekt
Politična zgodovina | P6‐0281 ARRS raziskovalni program           

ARIS: 39165
ORCID: 0000-0003-4889-5061

Nataša Henig Miščič je od leta 2016 zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino. Od leta 2021 sodeluje kot asistentka v pedagoškem procesu Fakultete za humenistične študije Univerze na Primorskem.

Raziskuje gospodarsko in socialno zgodovino druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Posveča se vprašanju ekonomskega nacionalizma ter razvoju finančnih ustanov s posebnim poudarkom na kreditni politiki.

Izobrazba:

• Doktorski študij humanistike (3. stopnja) - zgodovina  Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij (2016-2021); Doktorska disertacija: Kranjska hranilnica in gospodarski razvoj Kranjske; mentor: prof. dr. Žarko Lazarević
• Magistrski študij zgodovine (2. stopnja) - arhivska in raziskovalna smer  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (2011-2015); Magistrska naloga: Vpliv propagande v Tretjem rajhu. Filmi Leni Riefenstahl; mentor: prof. dr. Dušan Nećak
• Osnovni študij zgodovine (1. stopnja); Univerzitet v Novom Sadu, Filozofski fakultet (2007-2011)

Raziskovalni program in projekti:

• Finančna omeržja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvodine od 1867 do 1929; Z6-50192 ARIS podoktorski projekt (vodja)
• Diskurzi in prakse vmesnosti v regiji Alpe Jadran: Celovec, Ljubljana, Trst 1815–1914. Transnacionalni, interdisciplinarni raziskovalni projekt; N6-0294 ARIS raziskovalni projekt (sodelavka)
• Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje); J6-1799 ARIS raziskovalni projekt (sodelavka)
• Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja; J6-2574 ARIS raziskvoalni projekt (sodelavka)
• Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije; P6-0280 ARIS raziskovalni program (sodelavka)

Doktorirala je leta 2013 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s temo razvoja socialističnih mest v Jugoslaviji in na Českoslovaškem. Še v času dodiplomskega študija je študirala na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi (2000/01). V času doktorskega študija je bila prejemnica Erasmus štipendij v Katovicah in v Opavi. Kot doktorska študentka je bila sodelavka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Pragi, po doktoratu pa se je zaposlila na Leibniz Centru za novejšo zgodovino (Leibniz-Zentrum für Zeithistorische Forschung ZZF) v Potsdamu ter na Inštitutu Hannah Arendt, Tehnična univerza v Dresdnu. Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani se je pridružila leta 2020.

Je prejemnica podoktorskih štipendij v Potsdamu, Berlinu, Sarajevu in Jeni. Kot gostujoča profesorica je za do- in podiplomske študente predavala na Univerzi v Pittsburghu (2011), na Univerzi v Liverpoolu (2016/17), več let pa je predavala na Karlovi univerzi v Pragi. Je so-organizatorka številnih mednarodnih konferenc, trenutno pa je članica uredniškega odbora časopisa Securitas Imperii.

Posveča se raziskovanju politične, socialne in kulturne zgodovine srednje Evrope v 20. stoletju, še posebej v času tranzicij, z vidika urbane zgodovine, zgodovine lokalne samouprave, demokratizacije, narodnega vprašanja, ter zgodovine civilne družbe.

Nedavne publikacije:

• Celia Donert, Ana Kladnik, Martin Sabrow (eds.), Making Sense of Dictatorship. Domination and Everyday Life in East Central Europe after 1945, Central European University Press; ISBN: 978-963-386-427-2.
• Ana Kladnik, guest editor, Volunteering and Voluntary Associations in the Post-Yugoslav States, Südosteuropa Journal of Politics and Society, Vol. 68, no. 2 (2020), De Gruyter Oldenbourg, pp. 125-273. Südosteuropa Volume 68 Issue 2 (2020) (degruyter.com)
• Ana Kladnik, Thomas Lindenberger (guest editors), Freiwilligkeit in (Post-)Kommunismus / Volunteering in (Post-)Communism. Totalitarismus und Demokratie / Totalitarianism and Democracy. Hannah-Arendt-Institut für Totalitarismusforschung, Vandenhoeck & Ruprecht, 2020/2. Totalitarismus und Demokratie 2020 Jg. / Vol. 17, Heft / Issue 2 | Zeitschriften und Kapitel | Vandenhoeck & Ruprecht Verlage (vandenhoeck-ruprecht-verlage.com)

Podrobneje o delovnih izkušnjah in dosežkih: CV

ARIS: 51920

ORCID: 0000-0001-8872-692X

Tjaša Konovšek je od leta 2018 raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino. Leta 2022 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenska politična tranzicija med letoma 1989 in 2004 (Filozofska fakulteta UL, mentorja dr. Kornelije Ajlec in dr. Jure Gašparič).

Njeni raziskovalni interesi zajemajo politično zgodovino, konceptualno zgodovino, politiko spominjanja in zgodovino idej, geografsko povezanimi s Slovenijo, širšim srednjeevropskim prostorom in področjem nekdanje Jugoslavije v času od druge svetovne vojne do sedanjosti.

Sodelovanja, raziskovalni programi, projekti

• 2018: ‘The Myth of Homogeneity: Minority Protection and Assimilation in Western Europe, 1919–1939.’ Graduate Institute of International and Development Studies, Geneva. https://themythofhomogeneity.org/
• 2018: ‘Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju.’ Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.
• 2021: Mapping Crisis-Discourses in East Central Europe, 1918-2020. https://mappingcrisis.wordpress.com/
• 2022: ‘Politična zgodovina.’ Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana. https://www.inz.si/sl/Politicna-zgodovina/

Raziskovalne mreže:

• 2021: Intellectual History in East Central Europe. https://intellectualhistoryece.wordpress.com/

Raziskovanje

Raziskovalni interesi

• Analiza diskurza

• Korpusno jezikoslovje

• Evropska integracija in evropske študije

• Besedne in vizualne metafore

• Leksikalna tipologija

Trenutni projekti

• Spremenljiva diskurzivna semantika v reprezentacijah EU: identiteta, populizem, propaganda. Projekt N6-0288 je financiran s strani ARRS. Projektni prijavi je bil dodeljen MSCA Pečat odličnosti 2021

• ParlaMint-UA corpus: del projekta ParlaMint, ki ga finančno podpira CLARIN ERIC

Sodelovanje pri preteklih raziskovalnih projektih

• Kriza, konflikt in kritična diplomacija: percepcije EU v Ukrajini in Izraelu / Palestini – Jean Monet Network, vodja prof. Natalia Chaban (University of Canerbury, Nova Zelandija)

• 'Vroče in hladno – univerzalno ali jezikovno specifično' – financirano s strain Swedish Research Council, vodja prof. Marija Koptjevskaja-Tamm (Stockholm University, Švedska)

Funkcije

Članica uredniške skupine (od 2022):

• Strategic Panorama: temeljne in uporabne raziskave v študijah varnosti in mednarodnih odnosov, objavil NISS (Kijev, Ukrajina)

Zaposlen na INZ od 2009.

Diplomiral  je leta 2002 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete  v Ljubljani.

Diplomiral je leta 2010 na študiju Informatika v organizaciji in managementu na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.

Prvenstveno se ukvarja z gospodarsko zgodovino; vsebinsko posega s svojimi raziskavami na različna področja gospodarskega razvoja Slovenije; tematika njegovega raziskovalnega dela sega od proučevanja razvoja kmetijstva, procesa industrializacije, zadružništva ter razvoja denarnih zavodov v Sloveniji; temu se pridružuje tudi raziskovanje vpliva gospodarskih procesov na družbeno strukturo in v tem okviru zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko–socialne podobe Slovenije.

Vodja raziskovalnega programa Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Vodja več projektov in bilateralnih projektov.

Redno publicira v znanstvenih revijah in se udeležuje simpozijev.

Leta 1992 doktoriral s temo Kmečki dolgovi v Sloveniji 1918-1941.

Leta 1989 magistriral s temo Zadolževanje kmetov v Sloveniji v letih 1918–1941 s posebnim ozirom na bremenske vpise v zemljiško knjigo vzorčno izbranih katastrskih občin.

Jakob Lenardič je jezikoslovec, ki se ukvarja s tvorbeno-pretvorbeno slovnico in formalnim pomenoslovjem.  V okviru (post)minimalističnih pristopov raziskuje skladenjsko ujemanje, pripis strukturalnega sklona ter izpeljavo glagolskih argumentov v slovanskih jezikih. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako je rekurzivna skladenjska izpeljava povezana s kompozicijsko semantiko izgrajene strukture.

Poleg teoretskega jezikoslovja se ukvarja tudi s korpusnim jezikoslovjem v okviru širše digitalne humanistike, kjer raziskuje kontekstualno interpretacijo formalnih leksikalnih lastnosti, kot je naklonskost, pri čemer želi pokazati, kako vse to variira med jezikovnimi registri in žanri s posebnim ozirom na parlamentarni diskurz, spletno komunikacijo in akademsko pisanje.

Vodi iniciativo CLARIN Resource Families, katere namen je nuditi raziskovalcem iz digitalne humanistike, družboslovja in jezikovnih tehnologij zbirko združenih uporabniku prijaznih orodij in virov, ki so dostopni preko mednarodne infrastrukture CLARIN.

Z letom 2023 je nacionalni koordinator DARIAH-SI

Izbrane publikacije

• “The CLARIN Resource and Tool Families,” (z Darjo Fišer) v CLARIN: The Infrastructure for Language Resources, urednika Darja Fišer in Andreas Witt (Berlin: De Gruyter, 2022), 343–372. https://doi.org/10.1515/9783110767377-013
• “Hedging modal adverbs in Slovenian academic discourse,” (z Darjo Fišer) Slovenščina 2.0, zvezek 9, številka 1 (2021). https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.1.145-180
• “Linguistic data citation in Slovene scientific publications: Analysis and recommendations,” (s Tomažem Erjavcem in Darjo Fišer) Slovenščina 2.0, zvezek 8, številka 1. (2020). https://doi.org/10.4312/slo2.0.2020.1.1-34.
• “A syntactic re-analysis of the Slovenian impersonal se-construction,” v Advances in Formal Slavic Linguistics, uredniki Franc Marušič, Petra Mišmaš in Rok Žaucer (Berlin: Language Science Press, 2020), 151–178. https://doi.org/10.5281/zenodo.3763740.

Zaposlitvi:

• Inštitut za novejšo zgodovino (2022–)
• Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta UL (2016–2022)

Vpetost v projekte:

• “Glagolska vezljivost v slovenščini: skladnja, pomenoslovje in raba” (podoktorski projekt ARRS, 2022–2024)

Nagrade

• Najboljša doktorska disertacija na področju jezikoslovja za študijsko leto 2020–2021
• Nagrada Stevena Krauwerja za mlade znanstvenike v okviru infrastrukture CLARIN (2019)

Google Scholar

Research interests:

• Natural language processing
• Computational linguistics
• Computational social science

Research focus at INZ:

• Processing of historical texts
• Speech processing
• South-Slavic languages

Raziskovalni interesi:

• Politična, diplomatska in kulturna zgodovina vzhodne Evrope v hladni vojni
• Kulturna diplomacija in transnacionalne izmenjave | Prijateljstvo v mednarodnih odnosih
• Odnosi med državo in družbo v komunističnih režimih | Javno mnenje v avtoritarnih režimih
• Zgodovina Jugoslavije | Zgodovina Poljske | Zgodovina Češkoslovaške

Izobrazba:

• Doktorski študij sodobne zgodovine | Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta | 2015 —2020 | Doktorska disertacija: Poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1945 in 1956 | mentorja: izr. prof. dr. Aleš Gabrič in izr. prof. dr. Kornelija Ajlec
• Dodiplomski študij zgodovine | Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta | 2007—2015 | Diplomska naloga: Ana Celjska: ogrodje za biografijo | mentor: akad. red. prof. dr. Peter Štih

Nagrade:

• Priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za najboljšo doktorsko disertacijo na področju humanistike in družboslovja za študijsko leto 2020
• Prešernova nagrada študentom Univerze v Ljubljani za najboljšo diplomsko nalogo v študijskem letu 2015

Raziskovalne štipendije v tujini:

• Josef Dobrovský štipendija za tuje raziskovalce | 2022 | Praga, Češka | Inštitut za zgodovino Češke akademije znanosti 
• Pipes Laboratory štipendija za tuje raziskovalce | 2022 | Varšava, Poljska | Inštitut za politične študije Poljske akademije znanosti
• Fulbright gostujoča raziskovalka | 2019—2020 | College Park, ZDA | Univerza v Marylandu | mentor: izr. prof. dr. Piotr K. Kosicki

Raziskovalni program in projekti:

• Družbeni spol in intelektualna zgodovina v srbskem in slovenskem periodičnem tisku 20. stoletja | Dvostrani bilateralni projekt Slovenija-Srbija (vodja slovenskega dela projekta)
• Možnosti in omejitve mednarodnega prijateljstva: Poljsko-jugoslovanski odnosi med letoma 1956 in 1968 | Z6-4605 ARRS podoktorski raziskovalni projekt (vodja) 
• Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000) | P6‐0281 ARRS raziskovalni projekt (sodelavka)
• Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba: mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja | J6-3123 ARRS raziskovalni projekt (sodelavka)
• Politična zgodovina | P6‐0281 ARRS raziskovalni program (sodelavka)

Raziskovalni interesi:

• Parlamentarni podatki in metapodatki
• Parlamentarni korpusi
• Digitalna humanistika
• Računalniško jezikoslovje
• Metapodatki in metapodatkovni sistemi

Zaposlitve:

• Odsek za jezikovne tehnologije E8, Institut Jožef Stefan (2020 - )
• Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja, Inštitut za novejšo zgodovino (2021, 2022 - )

Raziskovalne infrastrukture in funkcije:

• Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI (član, IJS)
• DARIAH-SI (član, INZ)
• Koordinatorka sistema Zgodovina Slovenije - SIstory (INZ)

ARRS Raziskovalni projekti in infrastrukturni programi:

• Tehnologije znanja (IJS)
• Raziskovalna infrastruktura Slovenskega zgodovinopisja  (INZ)

Tekoči projekti:

• ParlaMint: Towards Comparable Parliamentary Corpora (IJS)

Pretekli projekti:

• Razvoj slovenščine v digitalnem okolju - RSDO (IJS)

Zaposlen na INZ od 2017.

Magistriral na FF UL leta 2017 s temo Moderne teorije etnogeneze Slovanov.

Diplomiral leta 2012 s temo Zgodovina industrije na Celjskem med obema vojnama.

• uni. dipl. zgodovinarka ter etnologinja in kulturna antropologinja (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2020) 
• mag. zgodovinarka (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2023)  Magistrska naloga: Poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad
• doktorska študentka (Zgodovina Evrope in Sredozemlja, Univerza na Primorskem, 2023 - ) 

• Inštitut za novejšo zgodovino (oktober 2023 - )

• gospodarska in okoljska zgodovina
• zgodovina Alp, zgodovina podeželja, pašništvo, kmetijstvo
• 19. in prva pol. 20. stoletja

• članica programske skupine Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije 

• CA22155 - Network for forest by-products charcoal, resin, tar, potash (EU-PoTaRCh)

Vodja Infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja, dejaven na področju digitalne humanistike.

Raziskovalno se posveča gospodarski in socialni zgodovini slovenskega ozemlja v okviru habsburške monarhije v 19. stoletju, v prvi vrsti monetarni zgodovini. Hkrati se ukvarja tudi z zgodovino mednacionalnih odnosov, v zadnjem času pa še zlasti intenzivno z zgodovino Judov z ozemlja današnje Slovenije vse od njihove naselitve v 18. in 19. stoletju in do konca druge svetovne vojne.

Doktoriral leta 2002 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani s disertacijo Monetarna politika v habsburški monarhiji in Slovenci (1848-1914).

Magistriral leta 1999 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani s temo Gospodarski in socialni nazori v 80. in 90. letih 19. stoletja na Slovenskem.

2000 štipendist na Inštitutu za evropsko zgodovino (Institut für Europäische Geschichte) v Mainzu v Nemčiji.

Zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino od 1996.

Raziskuje slovensko politično in idejno zgodovino od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do druge svetovne vojne. Glavni poudarek namenja politiki slovenskega liberalnega tabora ter slovenskemu narodnemu vprašanju v prvi jugoslovanski državi. Z raziskavami posega tudi na področje vojaško-civilnih odnosov med obema vojnama.

2014 prejel nagrado Klio Zveze zgodovinskih društev Slovenije za najboljšo monografijo v letih 2012 – 2014.

Od 2004 vodja raziskovalnega programa Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju, 1999–2003 vodja raziskovalnega programa Politična, idejna in kulturna zgodovina Slovencev od srede 19. stoletja do 1990;

2000–2002 predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.

2000-2005 docent za novejšo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

2000 prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja.

1995 se študijsko izpopolnjeval v ZRN kot štipendist Deutscher akademischer Austauschdienst.

1988/1989 se študijsko izpopolnjeval na Institut für europäische Geschichte v Mainzu.

1993 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral, 1985 magistriral, 1978 diplomira.

Od 1978 zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Življenjepis

Izobrazba 

Univerza v Ljubljana, Slovenija (2009-2012): dodiplomski študij etnologije in kulturne anthropologije

Univerza v Bologni, Italija (2012-2014): magistrski študij Interdisciplinary Research and Studies in Eastern Europe

Univerza v Ljubljani, Slovenija (2017-2021): doktorski študij Humanistika in družboslovje

Zaposlitve

Raziskovalka, Inštitut za novejšo zgodovino (2021-)

Raziskovalka, Fakulteta za računalništvo in informatiko (2015-)

Projektna asistentka, Fakulteta za računalništvo in informatiko (maj – oktober 2015)

Znanja in sposobnosti

angleščina, ruščina, španščina

Python, git, Final Cut Pro, Inkscape

Raziskovalna dejavnost

Raziskovalna področja

računska antropologija, digitalna antropologija, rudarjenje besedil, algoritemski sistemi

Sodelovanje v raziskovalnih programih

projektna skupina Digitalna humanistika: viri, orodja, metode

Izbrani projekti

xAIM - eXplainable Artificial Intelligence in healthcare Managament, 01.05.2021 - 30.04.2024

Google-Tides.org – Lessons with a pinch of AI, 01.10.2021-30.9.2022

TURIZEM 4.0 - Tourism 4.0 – Enriched Tourist Experience, 01.09.2018 - 31.08.2021

Izbrane publikacije

Petravić, Luka, Rok Arh, Tina Gabrovec, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Lea Zorman, Ajda Pretnar, Andrej Srakar, Matjaž Zwitter, Ana Slavec. 2021. Factors affecting attitudes towards COVID-19 vaccination: an online survey in Slovenia. Vaccines 9 (3): 1-15.

Pretnar, Ajda, Dan Podjed, Marko Bajec, Slavko Žitnik. 2020. Sentimeter: interdisciplinarni pristop k izdelavi medijskega portala. Uporabna informatika 28 (3): 121-130.

Pretnar, Ajda and Dan Podjed. 2019. Data Mining Workspace Sensors: A New Approach to Anthropology. Digital Humanities and Language Technologies 59 (1).

Pretnar, Ajda. 2019. Računska antropologija: razvoj področja in metodološki izzivi. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59 (1-2): 7-16.

Doktorirala 2015 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo Osveščanje prebivalstva za zdravo življenje v dobi meščanstva.
Avtorica dveh znanstvenih monografij, ki obravnavata higieno in snago v dobi meščanstva ter odnos do prehrane, alkohola, tobaka in seksualnosti v dolgem 19. stoletju.
S posameznimi članki posega na področja gospodarsko- socialne problematike slovenskega podeželja v 19. in 20. stoletju, zgodovine oglaševanja in potrošništva, zapletov glede dvojezičnosti in nacionalnih sporov na etnično mešanem slovensko-italijanskem ozemlju na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter problematike posilstev in spolnega nasilja v času prve svetovne vojne.

ARRS: 27883

Kot znanstvena sodelavka se ukvarja z raziskovanjem ekonomskih in socialnih manifestacij življenjske ravni Slovencev v času socializma. Njihov materialen svet odkriva z ugotavljanjem ekonomske zmogljivosti gospodinjstev, obsegom in strukturo potrošnje ter opremljenostjo gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami. Preučuje tudi značilnosti infrastrukturnih dobrin ter dostopnost dobrin in storitev s področja razvedrila, kulture in preživljanja prostega časa. Posebno pozornost namenja vprašanju stanovanjske preskrbe in stanovanjski politiki. Je avtorica del in prispevkov s področja socialno-ekonomske in kulturne zgodovine ter žrtvoslovja.

Raziskovalni interesi:

• Ekonomska in socialna zgodovina
• Življenjska raven in življenjski pogoji | Gospodinjstva | Potrošnja | Stanovanja | Dobrine vsakdanje rabe
• 2. svetovna vojna | Žrtve 2. sv. vojne
• Socializem
• Slovenija | Jugoslavija

Izobrazba:

• doktorica zgodovinskih znanosti (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2016) | Doktorska disertacija: Življenjska raven Slovencev v času socializma s poudarkom na šestdesetih in sedemdesetih letih.
• uni. dipl. zgodovinarka (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2003) | Diplomsko delo: Odnos do živali in pogled na delovanje Kranjskega društva za varstvo živali 1902-1915

Programi in projekti ARRS:

• Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju (Gospodarska in socialna zgodovina Slovenije) | Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije P6-0280 
• Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja | Podatkovna zbirka Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej
• Migracije in razvoj v gorskih obmejnih območjih Švice in Slovenije: primerjalna perspektiva (18.-20. stoletju)

Izbrane publikacije:

• Rendla, Marta: »Kam ploveš standard?« : življenjska raven in socializem. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
• Rendla, Marta ; Hönig, Nataša ; Lazarević, Žarko: 73.000 bančnih dni : zgodovina, izkušnje in spomini. Ljubljana : NLB, 2020.
• Rendla, Marta. Čas Nika Kralja: racionalno, ekonomično, industrijsko. Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja: »Čudna je človekova narava, da si želi vedno nekaj drugega, kar ima, » str. 29−49. Ljubljana : Slovenska matica : Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 2021.
• Rendla, Marta. Alternativna kulturna gibanja in "konglomerat FV" v osemdesetih letih v Sloveniji. Prispevki za novejšo zgodovino = Contributions to the contemporary history = Contributions á l'histoire contemporaine = Beiträge zur Zeitgeschichte, (Letn. 58, št. 2, 2018, str. 139-159).
• Rendla, Marta ; Pančur, Andrej ; Dežman, Jože. Kraji smrti in kraji grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino, (str. 109-116). Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Ljubljana : Družina, 2021.

Izobrazba 

• univ. dipl. zgodovinarka in novinarka: Univerza v Ljubljani, 2004, diplomska naloga: Slovenska narodna sprava v časopisju (1984-1997)
• doktorica znanosti s področja zgodovine: Univerza v Ljubljani, 2016, doktorska naloga: Regionalni razvoj na Slovenskem v 20. stoletju

Raziskovalna dejavnost

Raziskovalna področja: gospodarska zgodovina, še zlasti pa:

• regionalni razvoj in regionalne razlike,
• migracijski procesi ter njihovi gospodarskih vzroki in posledice,
• gospodarska zgodovina obmejnih področij,
• okoljska zgodovina

Sodelovanje v raziskovalnih programih 

• članica programske skupine Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije

Izbrani projekti

Trenutno sodeluje pri naslednjih projektih:

• Migracije in družbene spremembe v primerjalni perspektivi: primer zahodne Slovenije po drugi svetovni vojni
• Migracije in razvoj na gorskih obmejnih območjih Švice in Slovenije: primerjalna perspektiva (18. – 20. stoletje)

Izbrane publikacije:

• SEDLAČEK, Janja. "Proč s šmarnico". Zgodovina za vse : vse za zgodovino. 2007, 14, št. 2, str. 89-105. http://hdl.handle.net/11686/1900.
• SEDLAČEK, Janja. Narodna sprava v slovenskih časopisih. Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. 2006, 58, št. 630-634, str. 9-60.
• SEDLAČEK, Janja. Slovenska narodna sprava v ogledalu časopisja (1984-1997). Prispevki za novejšo zgodovino. 2006, 46, št. 1, str. 431-446. http://hdl.handle.net/11686/1391.
• SEDLAČEK, Janja. Razvitost in razvoj občine Maribor in Podravske regije v času druge Jugoslavije. V: OSET, Željko (ur.), BERBERIH-SLANA, Aleksandra (ur.), LAZAREVIĆ, Žarko (ur.). Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010. Str. 577-591.
• SEDLAČEK, Janja. Regionalne razlike v Dravski banovini. V: LAZAREVIĆ, Žarko (ur.), LORENČIČ, Aleksander (ur.). Podobe modernizacije : poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. Str. 79-111. Zbirka Razpoznavanja, 8. http://hdl.handle.net/11686/38007.

ARRS

RAZISKOVANJE

Raziskovalni interesi

• Družboslovne znanosti (sociologija, sociologija spola, politologija)
• Jezikoslovje (jezikovne tehnologije)
• Korpusno jezikoslovje

Raziskovalni programi

• DIHUR: Digitalna humanistika: viri, orodja, metode (https://www.inz.si/sl/Digitalna-humanistika-viri-orodja-in-metode/)

Trenutni projekti

• ParlaMint 2 – Towards Comparable Parliamentary Corpora (https://www.clarin.eu/parlamint)

IZOBRAZBA

• 2021 – v teku: Doktorski študij: Študiji spolov, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
• 2017 – 2019: Magistrski študij: Anglistika in sociologija, dvodisciplinarni pedagoški študij, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
• 2014 – 2017: Dodiplomski študij: Anglistika in sociologija, dvopredmetni študij, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

ZAPOSLITVE

• November 2021 – maj 2022: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljana
• Junij 2022 – v teku: Inštitut za novejšo zgodovino

Od leta 2019 zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Poleg vprašanj kulturne zgodovine se ukvarja z raziskovanjem stečajev na Slovenskem v obdobju med letoma 1868 in 1941.

Leta 2019 je zaključil magisterij na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Kult Franceta Prešerna v socialistični Jugoslaviji na primeru Kranja.

Leta 2016 je diplomiral na Oddelku za slavistiko ter na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Spominska obeležja na Gimnaziji Kranj v kontekstu političnih sprememb.

Izobrazba

• uni. dipl. zgodovinarka ter etnologinja in kulturna antropologinja (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2019) I Diplomsko delo: Od lanu do vzorčastega predpasnika: tekstilne obrti in modrotisk na Loškem
• mag. etnologinja in kulturna antropologinja (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2022) I Magistrska naloga: Lekarništvo na Loškem: od samostanskih lekarn do Gorenjskih lekarn
• doktorska študentka (Abteilung für Wirtschafts-, Sozial- und Umweltgeschichte, Universität Bern, 2023 - )

Zaposlitve

• Inštitut za novejšo zgodovino (januar 2023 - )
• Universität Bern, Historisches Institut, Abteilung für Wirtschafts-, Sozial- und Umweltgeschichte (januar 2023 - )

Raziskovalna področja

• gospodarska in okoljska zgodovina
• energetska oskrba, elektrifikacija in hidroelektrarne
• zgodovina farmacije

Sodelovanje v raziskovalnih programih

• članica programske skupine Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije

Izbrani projekti

Trenutno sodeluje pri naslednjih projektih:

• Stauseen, Umsiedlungsprozesse und Ressourcenkonflikte in den Alpen nach 1918

Od 2011 znanstvena sodelavka, raziskovalno se ukvarja predvsem s proučevanjem slovenske socialne zgodovine med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno.

2009-2018  vodja infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja in urednica spletnega portala Zgodovina Slovenije – SIstory

V letih 1997-2007 sodelovala v inštitutskem projektu Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej,

Doktorirala leta 2007 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo Življenje Ljubljančanov med nemško okupacijo.

Od 2011 znanstvena sodelavka, raziskovalno se ukvarja predvsem s proučevanjem slovenske socialne zgodovine med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno.

2009-2018  vodja infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja in urednica spletnega portala Zgodovina Slovenije – SIstory

V letih 1997-2007 sodelovala v inštitutskem projektu Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej,

Doktorirala leta 2007 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo Življenje Ljubljančanov med nemško okupacijo.

Od leta 2020 zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Ukvarja se z raziskovanjem druge svetovne vojne na Slovenskem, predvsem z organizacijo in delovanjem zdravstvene oskrbe odporniškega gibanja.

Leta 2020 je magistriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s temo »Bolnica Ajdovec v Kočevskem rogu in njen kirurg dr. Lindsay Rogers«.

Leta 2016 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s temo »Bolnica Jelenbreg - postojanka Slovenske centralne vojno partizanske bolnice«, za katero je prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za leto 2017.

Raziskovalno se posveča procesom postsocialistične transformacije, predvsem načinom, kako makro spreminjanja doživljajo in jih sooblikujejo industrijske delavke in delavci. Njeno raziskovalno delo sega na področje študij spomina, spola, delavstva in dela, socialne, historične ter ekonomske antropologije in metodologije antropološkega raziskovanja.

Študijsko se izpopolnjuje na mednarodnih konferencah in aktivno sodeluje na mednarodnih projektih.

Zaposlena na INZ od 2006

2006 Doktorat znanosti (socialna antropologija), ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani.

2001-2006: mlada raziskovalka na Fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH v Ljubljani.

1999 Univerzitetna diploma iz etnologije in kulturne antropologije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Nesa Vrečer je od leta 2022 mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino in doktorska študentka zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V doktorski nalogi raziskuje delovanje SZDL in ženskih organizacij v SZDL pod mentorstvom dr. Marka Zajca.

Raziskovalno se ukvarja z vprašanji socializma, samoupravljanja, feminizma, delovanja žensk v socialističnih sistemih, sodobne zgodovine, političnih ideologij 20. stoletja ter s problematiko spolnega nadlegovanja in nasilja. Je tudi članica programskega odbora Inštituta za delavske študije.

Diplomirala je na Oddelku za zgodovino, magistrirala pa na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Težišče njegovega raziskovanja predstavljajo idejnopolitične teme iz zgodovine 19. in 20. stoletja. Osredotoča se na razvoj nacionalizmov v Jugovzhodni in Srednji Evropi. Raziskuje slovensko-hrvaško mejo in odnose ter jugoslovanstvo pred letom 1918.

Publicira v znanstvenih revijah in množičnih medijih.

Od leta 2006 zaposlen na INZ.

Leta 2006 doktoriral s temo Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na slovensko-hrvaško mejo 1830 – 1918.

Od oktobra 2005 do konca februarja 2006 kot štipendist ÖAD (Österreichischer Austauschdienst) raziskoval na Dunaju.

V letih 2001 – 2005 zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.

Leta 2003 magistriral s temo Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju.

Leta 2000 zaključil študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani s temo Slovenski odmevi na protisrbske demonstracije v Zagrebu 1902.