Sreda, 21. november 2018

Arhiv novic

 

 

13.11.2018 >> Vabilo na predavanje dr. Maršáleka in dr. Sovilja

Inštitut za novejšo zgodovino  Vas vabi na predavanje
 
 
Former German soldiers in the Czechoslovak Army in World War II as an example of marginalization in the process of creating of historical memory
 
 
dr. Zdenka Maršáleka in dr. Milana Sovilja 
 
  
Predavanje v sredo, 14. novembra 2018, ob 11. uri,
 
v Sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, 
Kongresni trg 1, Ljubljana.
 
 
Vljudno vabljeni!
 
 

 

05.11.2018 >> Vabljeni na predstavitev baze vojaških žrtev

Spoštovani!

Vljudno vabljeni na predstavitev baze vojaških žrtev 1. svetovne vojne na Slovenskem,
ki bo v torek, 13. novembra 2018, v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino.
V okviru projekta Zbiranje podatkov o vojaških žrtvah 1. svetovne vojne na Slovenskem, katerega koordinator je Inštitut za novejšo zgodovino, od pomladi 2015 nastaja baza vojaških žrtev 1. svetovne vojne, ki je plod dela 16 partnerskih organizacij oziroma posameznikov iz celotne Slovenije.

Bazo sestavljajo različne lokalne baze, ki so jih prispevali partnerji projekta, ter nekateri že obstoječi seznami. Dodani so tudi podatki iz virov, ki so relevantni za celotno območje današnje Slovenije. Zavedamo se, da baza še ni popolna, zato se s predstavitvijo  projekt ne zaključuje, saj se bo podatke še dopolnjevalo.

Dogodek bo zaključila predstavitev zbirateljskih kovancev, ki jih je ob obeležitvi 100. obletnice konca vojne izdala Banka Slovenije.

Inštitut za novejšo zgodovino
 
 

 

11.10.2018 >> Napoved

Inštitut za novejšo zgodovino, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenska matica so ob stoletnici razpada Avstro-Ogrske monarhije in oblikovanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov pripravili znanstveni simpozij:
 
Slovenski prelom 1918 : naše pripombe k prevratni dobi
Ljubljana, Slovenska matica, 24. – 25. 10. 2018
 
 
Inštitut za novejšo zgodovino, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenska matica so ob stoletnici razpada Avstro-Ogrske monarhije in oblikovanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 prek katere so se Slovenci 1. decembra 1918 s Kraljevino Srbijo združili v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev pripravili znanstveni simpozij, na katerem bodo obeležili tedanje zgoščeno zgodovinsko dogajanje, ki je kasneje vodilo v dobrih sedemdeset let trajajočo jugoslovansko izkušnjo slovenskega naroda. V tedanjem, sicer kratkem zgodovinskem času, so si vladali sami, kaj in kako so to dosegli pa bo razjasnil simpozij Slovenski prelom 1918 : naše pripombe k prevratni dobi, ki bo potekal 24. in 25. oktobra 2018 v prostorih Slovenske matice v Ljubljani. Na njem bodo raziskovalci slovenske politične, družbene, kulturne, gospodarske in vojaške zgodovine osvetlili različne vidike tedanjega prevratnega časa, ki je po koncu prve svetovne vojne temeljito spremenil obstoječo sliko sveta. Nov zgodovinski položaj ter njegove posledice, ki so leta 1918 nastopile v slovenskem zgodovinskem razvoju, so zgodovinarji že večkrat obravnavali, ob tej priložnosti pa bo z novimi spoznanji in širšo vsebinsko in problemsko zasnovo  na novo preudarjen.
 
Častni pokrovitelj simpozija je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
 

 

12.06.2018 >> Javni razpis za kandidata za mladega raziskovalca (m/ž) za leto 2018

Javni razpis za kandidata za mladega raziskovalca (m/ž) za leto 2018

 
Na podlagi 112. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 52/16 in 79/17) ter Obvestila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o potrditvi izbranih kandidatov za mentorje mladim raziskovalcem v letu 2018, št. 6316-3/2018-328, z dne 5. 6. 2018, razpisuje Inštitut za novejšo zgodovino

 
prosto delovno mesto mladega raziskovalca (m/ž)

pri izbranem mentorju za leto 2018 na raziskovalnem področju:  6.01 ZGODOVINOPISJE – eno prosto mesto pri mentorju:

dr. Juretu Gašpariču.
 

Prijave na razpis:

Kandidati lahko oddajo prijave s prilogami samo v tiskani obliki.

Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje do petka, 3. 8. 2018,

s priporočeno pošto na naslov Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom

»NE ODPIRAJ – Prijava na JR za MR 2018«. 

Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).

Za pravočasno prispele prijave na javni razpis se štejejo pošiljke, ki dospejo na poštni naslov Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, do vključno 3. 8. 2018.

Nepravočasne in nepopolne prijave ne bodo obravnavane.

Izbor kandidata za mladega raziskovalca bo opravil inštitut v soglasju z izbranim mentorjem. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbora mladega raziskovalca obvestili v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 

Ljubljana, 11. 6. 2018

 
                                                                                                                                         Direktor
                                                                                                                                dr. Damijan Guštin

 

31.05.2018 >> Znanstveni simpozij: Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem

Inštitut za novejšo zgodovino Vas vabi  znanstveni simpozij: Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem, ki bo 12. in 13. junija 2018.

Program: 

Torek, 12. junij 2018
9.00-9.30 Kava za udeležence simpozija
9.30-9.45 Uvodna nagovora Damijan Guštin, direktor Inštituta za novejšo zgodovino
               Žarko Lazarević, vodja Programske skupine Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

9.45-10.30 Uvodno predavanje Andrej Studen: Razstave 19. stoletja kot medij industrijske in potrošniške družbe

10.30-11.30 Kornelija Ajlec: »Pomagati ljudem, da si pomagajo sami«: pomoč Unrre kot faktor v zagonu »potrošništva« v povojnem obdobju,
1945-1947

Jurij Hadalin: Jugoslovanska malica

Razprava

11.30-12.00 Odmor 

12.00-13.45 Jože Hudales: Kako je Gorenje v dobrem desetletju (1959-1972) spremenilo (jugo) slovenske domove

Marta Rendla: Hitro, gospodarno, po meri: opremljanje in opremljenost stanovanj v socializmu

Jerneja Ferlež: Avtomobil, televizor, pralni stroj: premiki prostorov vsakdanjika

Daša Ličen: Proti Hygge

Razprava 


SREDA, 13. junij 2018

9.30-10.00 Kava za udeležence simpozija

10.00 – 11.15 Aleksander Žižek, Boris Golec: »…de no beden sin jn hzhi nezh ne dobi…«: materialno v oporokah v slovenskem jeziku iz fondov krajevnih sodišč Zgodovinskega arhiva Celje

Zmago Šmitek: Lahkoverni kmet in hudičevo zdravilo: Animizem kot način promocije blagovnih znamk

Marija Počivavšek: Razkošje izbire: prodajni katalogi Stermecki

Razprava

11.15-11.45 Odmor

11.45-13.15 Veronika Zavratnik: »O, čevlji, kako vas ljubim!«

Dunja Dobaja: Učila in učni pripomočki ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol v obdobju med obema vojnama

Ana Kladnik: Materialna kultura gasilske brizgalne

Meta Remec: »Vsak kmet svoj traktor«: traktor kot statusni simbol na Slovenskem v času socializma

Razprava 

 

 

17.05.2018 >> znanstveni simpozij

Inštitut za novejšo zgodovino pripravlja znanstveni simpozij z naslovom :

MATERIALNA KULTURA POTROŠNIŠKE DRUŽBE NA SLOVENSKEM

Z industrijsko proizvodnjo blaga se je pospešil tempo in ritem obtoka reči. Intenzivna diskusija o estetskih vprašanjih v časopisju, številni nasveti o vsakdanjem okusu, razkazovanje vzorčnih zbirk kot tudi organizacijsko povezovanje potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev, so poudarili obrise procesa spreminjanja v potrošniško družbo. K potrošnji seveda ne štejemo več zgolj uporabe in potrošnje blaga in storitev, kot pravi klasična definicija, temveč tudi s tem povezana socialna ravnanja, diskurze, kode, podobe in simbole, ki dajejo našemu ravnanju s stvarmi šele smisel in pomen. Javno razkazovanje blaga, tekmovalni duh postavljenih izložb, opremljanje mestnih zunanjščin z ilustrativnimi oglasi so prispevali k fascinaciji novega. Ustvarjali so nov ritem velemest in mest, saj je vidna potrošniška kultura od preloma 19. in 20. stoletja naprej predvsem urbani fenomen. Vse bolj so se množili proizvodi za hišo in njene stanovalce. Enormno so naraščale količine reči, ki si jih lahko kupil z denarjem in govorimo lahko o času eksplozije prebivalstva in blaga. Prelomno situacijo prehoda iz tradicionalnega v moderni svet je spremljal pojav t. i. »more blaga« in množičnega okusa. Popularizacija potrošnje ni bila samo akcijsko področje kulturnih elit, bila pa je v kontrastu z miljejem spodnjega meščanstva in njegovimi vsakdanjimi praktikami. Blago je proti koncu 19. stoletja z velikimi koraki stopilo na prizorišče in eno osnovnih vprašanj je lahko kulturna retorika javnega življenja reči. Tematizira se lahko razkazovanje blaga v trgovinah, veleblagovnicah, izložbah, na razstavah, na ulici, v stanovanjih. Nič manj pomembno ni tudi režiranje vsakdanjega okusa in strategij popularizacije materialne kulture. Dandanes smo priča pravi paradi blaga, ki je prispevala k predrugačenju vsakdanjega življenja. Potrošnja ima svojo dinamiko. Kupce zasipa z novostmi, napredno tehnologijo, z urejenimi izložbami in oglasi, z embalažo, modnimi zapovedmi, blagovnimi znamkami, originali in imitacijami.

 

Simpozij bo potekal 12. in 13. junija v sejni sobi na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani
 

 

11.01.2018 >> Vabilo na predavanje

Inštitut za novejšo zgodovino vljudno vabi na
 predavanje dr. Alessia Fornasina
 
Counting the deaths of war. The Italian army’s losses in the WWI
 
Izgube italijanske vojske med prvo svetovno vojno so v literaturi najpogosteje ocenjene na 650.000 vojakov, od tega naj bi jih 100.000 umrlo v taboriščih za vojne ujetnike v Habsburški monarhiji in Nemčiji. V predavanju bo prof. Fornasin kritično obravnaval dosedanjo metodologijo izračuna izgub italijanske vojske med prvo svetovno vojno in podal oceno izgub na spremenjenih metodoloških prijemih. Predavanje sloni na revaluaciji virov Albo d’oro in »Ruoli matricolari” (častnih seznamov in matičnih knjig) za vojaška okrožja Videm, Vicenza in Sassari. Tako pridobljeni podatki kažejo, da je ustrezneje italijanske vojaške izgube med prvo svetovno vojno postaviti na nižje vrednosti. Prof. Fornasin tako predlaga cenitev na 560.000 padlih vojakov in okoli 50.000 umrlih vojakov v taboriščih za vojne ujetnike. 

 
Predavanje bo v četrtek, 18. januarja 2018 ob 11. uri v 

sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1.  

 
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Dr. Alessio Fornasin je zaposlen na Ekonomskem in statističnem oddelku Univerze v Vidmu ter na Oddelku za ekonomijo, poslovne vede, matematiko in statistiko Univerze v Trstu. Svoje raziskovalno delo posveča raziskovanju demografskih vprašanj. 
 
 
Vljudno vabljeni!
 

 

27.11.2017 >> Vabilo na predavanje

Inštitut za novejšo zgodovino vljudno vabi na predavanje

prof. dr. Petra Jordana
 
Place-name changes as an expression of shifts in political power: 

the example of East-Central Europe
V predavanju bo prof. Jordan predstavil različne družbene vidike preimenovanja krajev v času tranzicije v nekdanjih evropskih socialističnih deželah. Krajevna imena so na eni strani del nesnovne kulturne dediščine, hkrati pa so pomembna za vzpostavljanje in reprodukcijo družbenih identitet. Krajevna imena so tudi obremenjena s čustvi, različnimi, tudi nasprotujočimi,  interpretacijami in kot taka tudi politični fenomen. Krajevna imena je treba razumeti v kontekstu obstoječih družbenih razmerij moči, ki se reproducirajo v prostoru z različnimi materialnimi in nematerialnimi praksami, pri čemer je poimenovanje krajev samo ena od praks. V tem kontekstu je nekdanji komunistični del Evrope zgovoren primer. Premik politične moči po padcu komunizma je povzročil številne spremembe imen krajev, vendar v različnih obsegu in z različnimi značilnostmi. Predavatelj bo analiziral ta razvoj v primerjalnem kontekstu, pri čemer se bo osredotočil na države nekdanje Jugoslavije.

 
Predavanje bo v četrtek, 30. novembra 2017 ob 11. uri v sejni sobi 
Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1.
 
Predavanje bo v angleškem jeziku.

 

 

23.11.2017 >> Vabilo na predstavitev knjig

Inštitut za novejšo zgodovino in Univerzitetna knjižnica Maribor

 
Vas vljudno vabita na predstavitev knjige
 

ODVETNIK IN OBLAST:

 
DR. IGOR ROSINA (1900-1969)

 
Pogovor bo v torek, 28. novembra 2017, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.

 

 

23.11.2017 >> Vabilo na tiskovno konferenco

V A B I L O
 
 
 
Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v ponedeljek, 27. novembra 2017, ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana.
 

 

Predstavili bomo nove publikacije Inštituta za novejšo zgodovino iz letnika 2017:

 

 

·         Gašper Mithans: JUGOSLOVANSKI KONKORDAT : PACEM IN DISCORDIA ALI JUGOSLOVANSKI »KULTURKAMPF« (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 30)
·         Bojan Cvelfar: SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV NA SLOVENSKEM MED SVETOVNIMA VOJNAMA (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 31)
·         Monika Kokalj Kočevar: MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO Z GORENJSKE V LETIH 1943–1945 (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 32)
·         Jure Gašparič in Katja Škrubej (ur.): ODVETNIK IN OBLAST : DR. IGOR ROSINA (1900–1969) 

 

Knjige bodo predstavili avtorja, avtorica in uredniki monografij.

 

Prisrčno vabljeni!


 

12.10.2017 >> Vabilo na predstavitev knjige

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in

Inštitut za novejšo zgodovino




Vas vljudno vabita na predstavitev knjige Janeza Cvirna


Das "Festungsdreieck" Zur politischen Orientierung der Deutschen in der Untersteiermark (1861-1914)


Predstavitev bo v sredo, 18. oktobra 2017, 


ob 17:10 v predavalnici 102 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 

Knjigo prezgodaj umrlega profesorja Janeza Cvirna, ki je nemški prevod njegovega klasičnega dela Trdnjavski trikotnik: Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), njen nastanek in pomen bodo predstavili Andrej Studen, Martin Moll (v nemščini), Ernst Bruckmüller (v nemščini) in Rok Stergar.


 
Vljudno vabljeni!



 

 

07.10.2017 >> Vabilo na znanstveni simpozij ob 100 letnici oktobrske revolucije

na Inštitutu za novejšo zgodovino bo 24. oktobra 2017 potekal  znanstveni simpozij z naslovom:
MISLITI O REVOLUCIJI: 100 LET POZNEJE
 
Programski in organizacijski odbor:
Damijan Guštin, Jurij Perovšek, Jure Gašparič, Filip Čuček, Mojca Šorn
 
Program / Programme
 
REVOLUCIJA V GLOBALNI PERSPEKTIVI / REVOLUTION IN THE GLOBAL PERSPECTIVE
 
Alexander M. Semyonov, Revolution or Imperial Breakup? 1917 as a Case of Imperial Transformations
Andreas Schulz, Impacts of the Russian Revolution on Weimar Germany
Jerzy Wiatr, Reflections on the Russian Revolution
Anton Bebler, On the Global Impact of the Russian Revolution
Jure Gašparič, Changing View on Russian Revolution 1917 – Slovenia in Global Perspective
 
REVOLUTION IN THE NATIONAL PERSPECTIVE / REVOLUCIJA V NACIONALNI PERSPEKTIVI
 
Janko Prunk, Salus revoluciae ultima lex
Vida Deželak Barič, Slovensko komunistično gibanje in Oktobrska revolucija 1920–1945
Jurij Perovšek, Pogledi meščanske politike na Oktobrsko revolucijo do druge svetovne vojne
Bojan Godeša, Instrumentalizacija protikomunizma v delovanju predvojnih političnih elit
Zdenko Čepič, Jugoslovanska revolucija in Oktober
Avgust Lešnik, Ruski »oktober« v Britovškovem znanstvenem opusu


 
 

 

07.10.2017 >> Vabilo na znanstveni simpozij o lakotah na Slovenskem

na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani bo 21. in 22. novembra 2017 potekal dvodnevni znanstveni simpozij z naslovom:
Lakote in pomanjkanje: slovenski primer.

Predavatelji bodo na ravni pojavnih oblik na ozadju družbenih, ekonomskih, vojaških ali naravnih vzrokov odpirali vprašanja o prehrani, pomanjkanju in odkriti lakoti. Na študiji primerov bodo izpostavljene značilnosti pomanjkljive prehrane ali odkrite lakote, kot občih, lokalnih ali družbeno skupinskih oziroma osebnih historičnih izkušenj. Predstavljena bodo vprašanja vsakodnevnih življenjskih strategij in praks ter racionalizacije stvarnosti v razmerah  pomanjkanja ali lakote, kot tudi vsebinske analize dolgoročno spreminjajočih se vzorcev prehranjevanja v  odvisnosti od splošne ravni družbene prehrambne blaginje.

Več o simpoziju najdete na spodnji povezavi:
https://lakoteinpomanjkanje.wordpress.com/

 


 

04.09.2017 >> Vabilo na tiskovno konferenco

V A B I L O
 
 Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v petek, 8. septembra 2017, ob 10.30 uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana. Predstavli bomo knjigo:

Aleš Gabrič (ur.): TIGR V ZGODOVINI IN ZGODOVINOPISJU, (Zbirka Vpogledi ; 17) 
 

Predstavitev sodi v sklop programa Bazovica 2017, ki je letos posvečena 90-letnici antifašističnih organizacij Borba in TIGR.
 
O knjigi bodo spregovorili urednik, avtorji in predstavnik Društva TIGR Primorske.
 
 

 

26.06.2017 >> Javna objava prostega delovnega mesta

JAVNA OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST
 
 
Inštitut za novejšo zgodovino razpisuje prosto delovno mesto:
 
1. STROKOVNI DELAVEC (m/ž) v Znanstvenoraziskovalnem oddelku.
 
Šifra del. mesta: J016037, tarifni razred: VI
Trajanje zaposlitve: za določen čas (od 1.8.2017 do 31.12.2017).
Vrsta zaposlitve: poln delovni čas (40 ur/teden)
 
 
  1. Pogoji za zaposlitev:
Zahtevana izobrazba (stopnja in smer):
  • višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (prejšnja) s področja zgodovinopisja (ali izjemoma sorodnih humanističnih ved s področja dela inštituta),
  • znanje enega tujega jezika na višji ravni zahtevnosti.
 
 
  1. Funkcionalna znanja in ostale zahteve:
  • Od kandidata / kandidatke se pričakuje usposobljenost za strokovno-raziskovalno delo v zgodovinopisju, pisna in ustna komunikativnost, sposobnost za timsko delo, organizacijske sposobnosti, računalniška znanja (Word, Excel, internet, elektronska pošta), osnovno poznavanje označevalnega jezika XML, znanje nemškega jezika na nižji ravni in branje (tiskane) gotice.
  • Delo s podatkovnimi bazami: Izpisovanje iz virov, urejanje in poenotenje podatkovnih baz.
 
 
  1. Kratek opis dela in nalog:
  • snemanje in obdelava avdiovizualnega gradiva: priprava in shranjevanje digitalnih vsebin za nadaljnjo strokovno tehnično in avdiovizualno obdelavo, avdiovizualno oblikovanje optičnih vsebin in obdelava z računalniškima programoma Pinnacle studio 16 in Camtasia studio 8v za objavo na informacijsko-komunikacijski tehnološki platformi, izdelovanje predstavitvenih vsebin s programskim orodjem Camtasia Studio.
  • digitalizacija analognega gradiva: strokovni pregled valoriziranega gradiva,
  • optična preslikava ter digitalizacija analognih gradiv, obdelava gradiv z ustreznimi programskimi orodji:
  • tehnična obdelava vsebin z ustreznimi programskimi orodji v skladu z individualnimi/projektnimi/programskimi raziskovalnimi potrebami,
  • delo s podatkovno bazo:
  • pregled gradiv in predpriprava (OCR in pretvorbe) besedil za učne korpuse strojnega učenja, delo na bazi: klasificiranje publikacij glede na SICRIS in COBISS tipologije, vnašanje citatov v podatkovno relacijsko bazo,
  • zbiranje in raziskovanje podatkovnih vsebin za spletno stran (pregledovanje in izpisovanje arhivskega in drugega gradiva),
  • vsebinsko oblikovanje in urejanje vsebin za vnos v podatkovno bazo padlih v 1. svetovni vojni za objavo na strokovnih portalih,
  • delo s podatkovnimi bazami,
  • opravljanje drugih del in nalog po nalogu direktorja inštituta.
 
 
  1. Rok za prijavo:
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke objave prostega delovnega mesta naj kandidati/ke v razpisnem roku pošljejo s priporočeno pošto na naslov:
Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »NE ODPIRAJ – Prijava na razpis STROKOVNI DELAVEC«,
do vključno 6.7.2017.
Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).
Nepravočasne prijave ne bodo obravnavane.
Izbor kandidata/ke bo opravil Inštitut za novejšo zgodovino po izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto. Prijavljene kandidate/kandidatke bomo o izidu izbora strokovnega delavca obvestili v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 
 
  1. Ostale informacije:
Vse dodatne informacije v zvezi z objavljenim prostim delovnim mestom pridobijo interesenti v tajništvu Inštituta za novejšo zgodovino, pri ga. Nataši Frank, na tel. (01) 200 31 21 ali preko elektronske pošte natasa.frank@inz.si

 

08.05.2017 >> Vabilo na predavanje

Inštitut za novejšo zgodovino vas vljudno vabi na predavanje

prof. dr. Gregorja Kranjca

THOUGHTS ON THE AXIS OCCUPATION OF SLOVENIA: LANGUAGE, LENS, LOCATION AND CHRONOLOGY

V predavanju se bo prof. Gregor Kranjc osredotočil na historične in poljudne interpretacije okupacije Slovenije in napetosti, ki jih je ta povzročila. Te bo ilustriral z analizo terminologije (odporništvo ali revolucija, kolaboracija ali antikomunizem, kaznovanje ali genocid, sprava); z zornim kotom opazovanja okupacije (nacionalnim, pokrajinskim, lokalnim, osebnim), geografsko lokacijo in časovno perspektivo okupacije.

Predavanje bo v torek, 9. maja 2017 ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Prof. dr. Gregor Kranjc je profesor za moderno evropsko zgodovino na Brock University v St. Catherine (Ontario) v Kanadi. Njegovo raziskovalno delo zajema proučevanje jugovzhodne Evrope in Balkana, s tematskimi osredotočenji na razmerje vojne in družbe, soodvisnost zgodovinskih travm in spomina in razvoja narodnih manjšin tega prostora. Pred tem je deloval v kanadskem Ministrstvu za pravosodje, kjer je sodeloval pri proučevanju vojnih hudodelstev med vojnami v Jugoslaviji. Najbolj nam znano Kranjčevo delo je monografija To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945, (University of Toronto Press, 2012; prevod Hoja s hudičem, Ljubljana 2014), je pa tudi avtor številnih poglavij v monografijah ter znanstvenih člankov. Za novo The Cambridge History of World War II (Cambridge University Press: 2015) je napisal poglavje “Collaboration, Resistance and Liberation in the Balkans«.

Vljudno vabljeni!

 

 

07.02.2017 >> Vabilo na tiskovno konferenco

Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo v torek, 14. februarja 2017, ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana.
 

Predstavili bomo publikacije Inštituta za novejšo zgodovino iz leta 2016:

 
  • Filip Čuček: SVOJI K SVOJIM : NA POTI K DOKONČNI NACIONALNI RAZMEJITVI NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM V 19. STOLETJU (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 29)
  • Andrej Studen (ur.): OD PRVIH OGLASOV DO INTERNETA (Zbirka Vpogledi ; 13)
  • Jurij Perovšek in Bojan Godeša (ur.): BETWEEN THE HOUSE OF HABSBURG AND TITO (Zbirka Vpogledi ; 14)
  • Žarko Lazarević in Aleš Gabrič (ur.): SLOVENCI IN BOLGARI MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI VPLIVI (Zbirka Vpogledi ; 15)
  • Aleksander Lorenčič in Željko Oset (ur.): REGIONALNI VIDIKI TRANZICIJE (Zbirka Vpogledi ; 16)
  • Dragica Čeč in Branko Šuštar (ur.): SOCIALNA IN KULTURNA ZGODOVINA HRANE

Knjige bodo predstavile avtorice in avtorji monografij.

Prisrčno vabljeni!


 

 

10.01.2017 >> Vabilo na predavanje prof. dr. Oldřicha Tůme





Inštitut za novejšo zgodovino Vas vljudno vabi na predavanje

prof. dr. Oldřicha Tůme, direktorja Inštituta za sodobno zgodovino Češke akademije znanosti v Pragi z naslovom:

Czech historiography of contemporary history

Predavanje bo v torek, 17. januarja 2017 ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Prof. dr. Oldřich Tůma je direktor Inštituta za sodobno zgodovino pri Češki akademiji znanosti, katerega delovno področje je raziskovanje češke zgodovine po letu 1939. Prof. dr. Tůma je eden izmed izstopajočih čeških zgodovinarjev povojnega obdobja in dober poznavalec zgodovinopisja sodobne zgodovine v Češki republiki. V zadnjem času raziskovalno deluje na področju študij spomina ter se osredotoča na analizo totalitarnih režimov in na način njihovega delovanja. Vodil je vrsto projektov s področja oralne zgodovine, ki so imeli za cilj rekonstrukcijo zgodovinskega spomina v času po drugi svetovni vojni na Češkoslovaškem oziroma Češkem. Poleg upravnega in raziskovalnega dela na Inštitutu je prof. dr. Tůma tudi univerzitetni profesor sodobne zgodovine in večkrat gostujoči profesor.

Vljudno vabljeni!

Direktor
Inštituta za novejšo zgodovino
dr. Damijan Guštin


 

 

18.11.2016 >> Vabilo na tiskovno konferenco

Vabimo Vas na tiskovno konferenco, ki bo

v sredo, 23. novembra 2016,ob 11. uri
v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana.
 
Predstavili bomo prve tri publikacije Inštituta za novejšo zgodovino iz leta 2016:
  • Marjetka Rangus: PARLAMENTARNE PRAKSE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE : V ISKANJU RAVNOTEŽJA MED SKUPŠČINSKIM SISTEMOM IN PARLAMENTARIZMOM (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 27)
  • Meta Remec: BAKH, TOBAK IN VENERA : GREHI IN SKUŠNJAVE V DOLGEM 19. STOLETJU (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 28)
  • Jure Gašparič in Mojca Šorn (ur.): ČETRT STOLETJA REPUBLIKE SLOVENIJE – IZZIVI, DILEME, PRIČAKOVANJA
 
Knjige bodo predstavile avtorice in avtorji monografij.
 
Prisrčno vabljeni!
 

 

08.11.2016 >> Vabilo na simpozij

Inštitut za novejšo zgodovino in Oddelek za zgodovino, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Vas vabita na mednarodno konferenco:

Meje in administrativna dediščina,

ki bo potekala med 24. in 26. novembrom 2016 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Brezplačna registracija in dodatne informacije so na voljo na spletni strani: https://bordersinz.wordpress.com/

Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.

 

07.11.2016 >> Vabilo na simpozij

Spoštovani kolegice in kolegi,

vljudno vabljeni na simpozij

Starost – izzivi historičnega raziskovanja,

ki bo potekal 8. in 9. novembra 2016 v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana,

PROGRAM SIMPOZIJA:

Torek, 8. november 2016

9 – 9.10
Otvoritev posveta:
• Damijan Guštin: Pozdrav direktorja Inštituta za novejšo zgodovino
• Žarko Lazarevič: Uvodni nagovor vodje programskega odbora
konference

9.10 – 11.15
• Dragica Čeč: Percepcije in izkušnje starosti med nižjimi družbeni sloji
v prvi polovici 19. stoletja
• Milan Ambrož: Družbena konstrukcija starosti med starejšimi in
mlajšimi v Sloveniji in na Hrvaškem
• Jana Mali: Medgeneracijska dimenzija dolgotrajne oskrbe
• Mojca Ramšak: Starost v pohorski pravljični prozi
• Katja Mihurko Poniž: “Rajši ‘stara devica’, nego nesrečna ženica”:
podobe starejših žensk v delih zgodnjih slovenskih pisateljic

Diskusija

11.15 – 11.30 Odmor

11.30 –13.30
• Alenka Kačičnik Gabrič: Preživitkarske pogodbe kot garancija za
starost
• Meta Remec: Začetki pokojninskega zavarovanja kmetov: od
prevžitka do zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
• Marija Počivavšek: V (varno) starost brez penzije
• Bojan Balkovec: Delavka in delavec se starata
• Aleksander Lorenčič: Medgeneracijska solidarnost na primeru
slovenskega pokojninskega sistema

Diskusija

14.00 Kosilo za predavatelje

Sreda, 9. november 2016
9.30 – 11.00
• Andrej Pančur: Družinske in bivanjske razmere starostnikov: analiza
popisa prebivalstva občine Bela Cerkev 1869
• Andrej Studen: Stari, onemogli, neozdravljivo bolni. Nekaj paberkov
iz zgodovine hiralnice Vojnik (1892-1959)
• Marta Rendla: Razvoj domov za stare ljudi v času socializma v
Sloveniji

Diskusija

10.30 –11.00 Odmor

11.30 – 13.15
• Dunja Dobaja: Delovanje Društva državnih upokojencev za
Dravsko banovino v Ljubljani v letih 1936–1941
• Mojca Šorn: »Nikakor ne smemo pozabiti na naše
upokojence«. Odnos med zaposlenimi v Dekorativni in Pletenini
ter njihovimi upokojenci
• Željko Oset: Starostno upokojevanje v slovenski akademski
skupnosti: od ustanovitve Univerze v Ljubljani do ZUJF-A
• Dušana Findeisen: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje
– oranje in utrjevanje poti k družbeno zaznani in prepoznani dejavni
starosti

Diskusija



Več na povezavi:
https://starostsimpozij.wordpress.com/program/.
 

 

01.11.2016 >> Vabilo na simpozij

Vljudno vabljeni na znanstveni posvet:

Odvetnik in oblast - dr. Igor Rosina (1900-1969),

ki bo potekal 10. novembra 2016 v Modri predavalnici Pravne fakultete
Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana.

Posvet organizirata Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Odvetniško zbornico Slovenije.

Program posveta:

9.00-9.20 Otvoritev posveta
Nagovor dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani:Miha Juhart
Nagovor direktorja Inštituta za novejšo zgodovino:Damijan Guštin

Uvodni pozdrav vodje programskega odbora posveta:Jure Gašparič

9.20 –10.50 Filip Čuček: Oris življenja, dela in obdobja Frana Rosine, očeta Igorja Rosine
Jurij Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori Igorja Rosine v dvajsetih letih
Jure Gašparič: Igor Rosina v tridesetih letih
Anka Vidovič Miklavčič:Igor Rosina –ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja v liberalnem taboru

Diskusija10.50 –11.10

Odmor11.10 –13.30

Bojan Godeša: Igor Rosina in vprašanje politične legalitete v času okupacije 1941-1945
Damijan Guštin:Igor Rosina, sodelavec Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev
Katja Škrubej: Igor Rosina, tovariši odvetniki in odvetniška zbornica med oblastjo in avtonomijo 1944-1957: prelomi in kontinuitete
Aleš Gabrič: Igor Rosina v očeh povojne oblasti
Peter Vodopivec: O odnosu Igorja Rosine do povojne politične stvarnosti
Stanislav Fortuna: Osebnost in izročilo
Diskusija

Programski in organizacijski odbor:
Filip Čuček
Jure Gašparič
Katja Škrubej

 

 

20.10.2016 >> Javna objava prostega delovnega mesta

Inštitut za novejšo zgodovino razpisuje prosto delovno mesto samostojni strokovni sodelavec VI(m/ž) za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu.
 
Prijave na razpis:
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke objave prostega delovnega mesta naj kandidati/ke v razpisnem roku pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »NE ODPIRAJ – Prijava na razpis SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC VI«, do vključno 27. 10. 2016.
Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).
Nepravočasne prijave ne bodo obravnavane.
Izbor kandidata/ke bo opravil Inštitut za novejšo zgodovino po izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto. Prijavljene kandidate/kandidatke bomo o izidu izbora raziskovalca obvestili v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 
 
Ljubljana, 20. 10. 2016
 
                                                                                                                                                             Direktor
                                                                                                                                                 doc. dr. Damijan Guštin

 

 

13.10.2016 >> Javna objava prostega delovnega mesta

Javna objava prostega delovnega mesta
 
Inštitut za novejšo zgodovino razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC (m/ž) v Znanstvenoraziskovalnem oddelku.
 
Prijave na razpis:
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke objave prostega delovnega mesta naj kandidati/ke v razpisnem roku pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »NE ODPIRAJ – Prijava na razpis STROKOVNI SODELAVEC«, do vključno 20. 10. 2016.
Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).
Nepravočasne prijave ne bodo obravnavane.
Izbor kandidata/ke bo opravil Inštitut za novejšo zgodovino po izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto. Prijavljene kandidate/kandidatke bomo o izidu izbora raziskovalca obvestili v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 
 
Ljubljana, 17. 10. 2016
 
                                                                                                                                                             Direktor
                                                                                                                                                   doc. dr. Damijan Guštin

 

 

14.06.2016 >> Javni razpis za kandidata za mladega raziskovalca (m/ž) za leto 2016

Javni razpis za kandidata za mladega raziskovalca (m/ž) za leto 2016
 
Na podlagi 102. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 04/11 z vsemi nadaljnjimi) ter Obvestila Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o Sklepu o izboru mentorjev za leto 2016, št. 6316-2/2016-368, z dne 10. 6. 2016, razpisuje Inštitut za novejšo zgodovino

prosto delovno mesto mladega raziskovalca (m/ž)

pri izbranem mentorju za leto 2016 na raziskovalnem področju:

6.01 ZGODOVINOPISJE (gospodarska zgodovina) – eno prosto mesto pri mentorju: red. prof. dr. Žarko Lazarević.
 
Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija je na voljo TUKAJ
 

Prijave na razpis:
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje do petka, 1. 7. 2016, s priporočeno pošto na naslov Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »NE ODPIRAJ – Prijava na javni razpis za kandidata za mladega raziskovalca«.
Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).

Nepravočasne in nepopolne prijave ne bodo obravnavane.
 
Izbor kandidata za mladega raziskovalca bo opravil inštitut v soglasju z izbranim mentorjem. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbora mladega raziskovalca obvestili  v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 
 
Ljubljana, 14. 6. 2016
 
                                                                                                                                                             Direktor
                                                                                                                                                    dr. Damijan Guštin

 

03.06.2016 >> Vabilo na predavanje

Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in

Inštitut za novejšo zgodovino

Vas vljudno vabita na predavanje

dr. Tomasza Kamuselle (University of St Andrews)

z naslovom:

The Forgotten 1989 Ethnic Cleansing of Bulgaria’s Turks: A Yugoslav Connection?


Predavanje bo 6. junija 2016 v predavalnici 102  na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

03.06.2016 >> Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja

Spoštovani kolegice in kolegi, 

vljudno Vas vabimo na znanstveni posvet: 

Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja,

ki bo na Inštitutu za novejšo zgodovino potekal 15. in 16. junija 2016

Program posveta:

Sreda, 15. junij 2016

9.00 – 9.30 Otvoritev posveta:
Nagovor direktorja Inštituta za novejšo zgodovino:

Damijan Guštin
Uvodni pozdrav vodje programskega odbora posveta:

Jure Gašparič
9.30 – 11.00 Janez Šumrada:
Zunanja politika - mednarodno priznanje, OZN, EU, NATO
in OECD

Janez Štebe:
Legitimnost mednarodnega pridruževanja države Slovenije:
primer izkoriščanja Arhiva družboslovnih podatkov

Jure Gašparič:
Pisati politično zgodovino RS

Simona Kustec Lipicer:
Vrednotenje strankarske in parlamentarne demokracije
današnjega časa: pogled naprej skozi pretekle izkušnje

Diskusija

11.00 – 11.30 Odmor

11.30 – 13.00 Zdenko Čepič:
Pred tem - nastajanje slovenske državnosti pred
samostojno državo

Aleksander Lorenčič:
Proučevanje gospodarske tranzicije - izzivi, zagate in
rezultati

Damijan Guštin:
Varnost in obramba Republike Slovenije - dileme in
rešitve

Tomaž Pavlin:
»Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev«
(Osamosvojitev in šport, tranzicija in dileme)

Diskusija


Četrtek, 16. junij 2016

9.30 – 10.45 Vesna Gotovina:
Arhivsko gradivo državnih organov o procesih
osamosvajanja Slovenije

Kaja Širok:
Predmet in spomin: Pogled na muzejske zbiralne politike
in pridobivanje historičnega gradiva zadnjega četrtletja

Andrej Pančur in Mojca Šorn:
Digitalni pristop k parlamentarni zgodovini: uporaba
gradiva Državnega zbora v digitalni humanistiki

Diskusija

10.45 – 11.15 Odmor

11.15 – 13.00 Bojan Godeša:
Namesto sprave kulturni boj – Mesto druge svetovne
vojne v slovenski družbi po osamosvojitvi

Jurij Hadalin:
Nezaželena dediščina? Historiografski diskurz o (drugi)
Jugoslaviji

Janez Markeš:
Četrt stoletja slovenske države: se zgodovina ponavlja
kot farsa?

Jurij Perovšek:
Kaj reči?

Diskusija in zaključek posveta

 

18.01.2016 >> Vabilo na tiskovno konferenco

 

Vabimo Vas na tiskovno konferenco Inštituta za novejšo zgodovino, ki bo

v sredo, 27. januarja 2016, ob 11. uri v sejni sobi Inštituta za novejšo zgodovino na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.

Na njej vam bomo predstavili knjižne novitete Inštituta za novejšo zgodovino iz leta 2015:

 
  • Andrej Studen: NEPRILAGOJENI IN NEVARNI : PODOBA IN STATUS CIGANOV V PRETEKLOSTI
(Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 23)
  • Meta Remec: PODRGNI, OČEDI, ŽIVALI OTREBI : HIGIENA IN SNAGA V DOBI MEŠČANSTVA
(Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 24)
  • Žarko Lazarević: SPREMEMBE IN ZAMIŠLJANJA: GOSPODARSKO-ZGODOVINSKE REFLEKSIJE
(Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 25)
  • Žiga Koncilija: POLITIČNO SODSTVO: SODNI PROCESI NA SLOVENSKEM V DVEH JUGOSLAVIJAH
(Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 26)
  • Zdenko Čepič (ur.): SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI
(Zbirka Vpogledi ; 10)
 
  • Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič (ur.): STRATEGIJE IN PRAKSE ENERGETSKE OSKRBE V SLOVENIJI
(Zbirka Vpogledi ; 11)
  • Mojca Šorn, Nina Vodopivec in Žarko Lazarević (ur.): ŽENSKO DELO: DELO ŽENSK V ZGODOVINSKI PERSPEKTIVI
(Zbirka Vpogledi ; 12)

Knjige bodo predstavile avtorice in avtorji monografij.

Prisrčno vabljeni!

T I S K A N O    V A B I L O

 

16.12.2015 >> Javna objava prostega delovnega mesta

Inštitut za novejšo zgodovino razpisuje prosto delovno mesto Aasistent z doktoratom (m/ž) v Znanstvenoraziskovalnem oddelku, v programski skupini Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju : gospodarska in socialna zgodovina Slovenije.

Več v rubriki NOVICE/razpisi!

 

10.12.2015 >> Prosto delovno mesto

Javna objava prostega delovnega mesta
 
Inštitut za novejšo zgodovino razpisuje prosto delovno mesto ASISTENT Z DOKTORATOM  (m/ž) v Znanstvenoraziskovalnem oddelku, v programski skupini Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju : gospodarska in socialna zgodovina Slovenije.
 
Prijave na razpis:
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke objave prostega delovnega mesta naj kandidati/ke v razpisnem roku pošljejo s priporočeno pošto na naslov Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »NE ODPIRAJ – Prijava na razpis ASISTENT Z DOKTORATOM na področju gospodarske zgodovine«, do vključno 18. 12. 2015.
Na ovojnici mora biti navedeno ime, priimek in polni naslov pošiljatelja (kandidati morajo navesti tisti naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri).
Nepravočasne prijave ne bodo obravnavane.
Izbor kandidata/ke bo opravil Inštitut za novejšo zgodovino po izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto. Prijavljene kandidate/kandidatke bomo o izidu izbora raziskovalca obvestili v roku 8 dni po zaključenem izbirnem postopku.
 
 
Ljubljana, 10. 12. 2015
 
                                                                                                                                              Direktor
                                                                                                                                doc. dr. Damijan Guštin
 

 

01.12.2015 >> Mednarodno sodelovanje

Direktor našega Inštituta dr. Damijan Guštin je 28. novembra 2015 v Beogradu na Institutu za noviju istoriju Srbije z njihovim direktorjem dr. Miletom Bjelajcem podpisal sporazum o sodelovanju.
 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino