Inštitut za novejšo zgodovino je osrednja znanstvena ustanova v Republiki Sloveniji, ki preučuje novejšo oziroma sodobno zgodovino Slovencev od srede 19. stoletja dalje

Utemeljitev za ustanovitev INZ

Utemeljitev za ustanovitev INZ

Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino

Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino

Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Ob dvajsetletnici

Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Ob dvajsetletnici

 

Inštitut za novejšo zgodovino je bil ustanovljen poleti 1959. Ob ustanovitvi se je imenoval Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, kar je bilo v skladu s takratnim političnim razumevanjem novejše zgodovine. Ob ustanovitvi je bilo postavljeno vprašanje, ali naj inštitut preučuje celotno narodno zgodovino obdobja, ki ga štejemo za novejšo dobo, ali le njen ideološko-politično izbrani del – zgodovino delavskega gibanja. Čeprav je bil po imenu inštitut za preučevanje delavskega gibanja, je bila njegova delovna usmeritev bolj ali manj v preučevanje celotne novejše slovenske zgodovine s poudarkom na delavskem gibanju, na njegovi organiziranosti in delovanju. Inštitut je sicer dobil ob ustanovitvi naloge, da znanstveno proučuje predvsem delavsko gibanje od njegovih začetkov na slovenskem ozemlju v drugi polovici 19. stoletja ter razvoj po drugi svetovni vojni, vendar so sčasoma raziskave zaradi narave problematike prešle na preučevanje celotne slovenske zgodovine obdobja od sredine 19. stoletja dalje. Čeprav so se raziskovalne teme z ozke specializirane zgodovine delavskega gibanja že po prvem desetletju delovanja inštituta začele širiti na celotno narodno zgodovino, se je to v njegovem imenu pokazalo šele leta 1989, ko se je preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. V sestavi inštituta je bil do leta 1992 tudi arhiv, v katerem je bilo predvsem gradivo iz časa druge svetovne vojne. Arhiv, ki je bil med večjimi arhivi obdobja druge svetovne vojne v Evropi, je imel gradivo tako okupatorskih oblasti kot slovenskega odporniškega (partizanskega) gibanja; sedaj je to arhivsko gradivo v okviru Arhiva Republike Slovenije. Kot izraz delovnega sožitja raziskovalne in arhivske dejavnosti je inštitut izdajal zgodovinske vire, dokumente o političnem delovanju slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno s pojasnili in njegovem vojaškem delovanju.

 

V začetku sedemdesetih let 20. stoletja so raziskovalci po desetletju zorenja pripravili raziskovalne projekte za raziskavo treh zgodovinskih obdobjih (obdobja pred prvo svetovno vojno, obdobja med svetovnima vojnama in druge svetovne vojne (čas prve Jugoslavije), obdobja po drugi svetovni vojni (čas druge Jugoslavije)). Začelo se je s sistematičnim raziskovanjem slovenske novejše zgodovine v vseh problemskih okvirih, od politične do gospodarske in socialne zgodovine. Z raziskavami v okviru treh obdobij je postal inštitut povsem znanstvena oziroma raziskovalna ustanova z močnim arhivskim oddelkom, vse raziskave novejše slovenske zgodovine pa so potekale v okviru teh treh zgodovinskih obdobij. Raziskovalci so se načrtno sami odločali za teme, ki so jih želeli raziskovati. Pri tem je bilo največ raziskav (in objavljenih del) opravljenih iz obdobja druge svetovne vojne. Ta raziskovalna organizacija je trajala vse do organizacijske spremembe raziskovalne dejavnosti v Sloveniji na prelomu tisočletja, ko se je namesto kronološkega poudarka raziskovanja slovenske novejše zgodovine uveljavilo načelo dveh vsebinsko različnih, a dopolnjujočih se raziskovalnih programov, in sicer enega, ki raziskuje politično in idejno zgodovino, ter drugega, ki raziskuje gospodarsko in socialno zgodovino. Poleg tega ima inštitut še infrastrukturno skupino, ki je vodilna na področju digitalne humanistike.

 

Več o zgodovini Inštituta za novejšo zgodovino lahko preberete v zbornikih, ki so izšli ob inštitutovih jubilejih:

 

Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let Inštituta za novejšo zgodovino in

Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Ob dvajsetletnici.

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino