Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije
Ključne besede: Ekonomska zgodovina, socialna zgodovina, okoljska zgodovina, narava, okolje, organska ekonomija, moderna ekonomija, podnebje, komodifikacija, okoljska patologija, anomalije, utilizacija okolja, družbena in okoljska ranjivost, tveganja.
Šifra raziskovalnega programa: P6-0280 (A) SICRIS
Obdobje trajanja raziskovalnega programa: 1. 1. 2022 – 31. 12. 2027
Obseg programa: 3,7 FTE
Finančni vir: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Vodja: prof. dr. Žarko Lazarević
Sodelujoči: dr. Dunja Dobaja, dr. Marta Rendla, dr. Filip Čuček, dr. Meta Remec, dr. Nataša Henig Miščič, Ivan Smiljanić, dr. Janja Sedlaček, dr. Lev Centrih, dr. Jelena Seferović, Sara Šifrar Krajnik, Nina Ošep.
V okviru dolgoročnih raziskav gospodarske, socialne in okoljske zgodovine Slovenije bomo v naslednjem raziskovalnem obdobju dali poudarek temeljnim problemom razmerja med ekonomskim in socialnim razvojem ter naravnim okoljem. Kot raziskovalne fenomene izpostavljamo področje razmerij med imperativom ekonomskega razvoja in vrednotami dolgoročnega ohranjanja naravnega okolja, ki se zastavlja v okviru integriranih konceptov družbenega razvoja. Na tem področju želimo s predstavitvijo ozadij in evidenc razmerja med naravo, ekonomijo in družbo opozoriti na kompleksnost in prepletenost ter na različne ravni teh razmerij v dolgoročni zgodovinski perspektivi. V ospredje postavljamo razmerje med gospodarstvom, družbo, ljudmi na eni strani ter naravnim prostorom človeškega bivanja in gospodarjenja na drugi strani. Hkrati presegamo dve tradicionalni, metodološko konstitutivni paradigmi slovenskega zgodovinopisja, to je etno in antropocentristično optiko. V program raziskovanja uvajamo načeli makro koncepta antropocena in zasnovo okoljske zgodovine na ozadjih dolgoročne družbene in ekonomske trasformacije slovenskega prostora. Primerjalno pa v kontekstu globalnih procesov gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja. Antropocen definiramo kot novo geološko obdobje, ko z industrijsko in sledečo znanstveno-tehnično revolucijo človeška gospodarska in socialna dejavnost postopno postane temeljno gonilo preoblikovanja naravnega okolja. Ne samo s stališča klimatskih sprememb, temveč tudi ali predvsem s stališča procesov postopnega izčrpanja razpoložljivih naravnih virov prek lastne sposobnosti samodejne obnove. V nasprotju s predmoderno dobo in organsko ekonomijo se v antropocenu, zaradi izjemne rasti tehnoloških zmogljivosti za zajem in pretvorbo naravnih virov, vpliv človeka na okolje zelo poveča. Analitično prizadevanje je zamejeno v periode od postopnega opuščanja fevdalizma do konca 20. stoletja, v dobo modernih gospodarskih in socialnih ureditev, kar zajema pojem antropocena. Ekonomski in socialni sistemi so v slovenskem primeru opredeljeni kot kapitalizem in socializem (komunizem).
