Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

 

Podobe gospodarske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Gospodarska in socialna zgodovina Slovenije

Ključne besede: ekonomska zgodovina, socialna zgodovina, ekonomska modernizacija, socialna modernizacija, 19. stoletje, 20. stoletje, Slovenija, družbene institucije, ekonomske institucije, tranzicije, transformacije, družba, ekonomija, ekonomske in socialne ureditve

Šifra raziskovalnega programa: P6-0280 (A)

Obdobje trajanja raziskovalnega programa:  1.1.2015 - 31.12.2020       

Obseg programa: 3,7 FTE

Finančni vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

 

Vodja: dr. Žarko Lazarevič

Sodelujoči: dr. Dunja Dobaja, Nataša Henig Miščič,  dr. Meta Remec, dr. Marta Rendla, dr. Andrej Studen, dr. Mojca Šorn , dr. Nina Vodopivec

Programska skupina je edina v slovenskem prostoru, ki se načrtno in dolgoročno ukvarja z raziskovanjem gospodarske in socialne zgodovine moderne dobe. Skupina razvija lastne metodološke prijeme, se ukvarja z lastnimi raziskovalnimi predmeti preučevanja in ima tako po zaslugi preteklega dela lastno jasno prepoznavno identiteto tako znotraj zgodovinopisja kot v okviru humanistike in družboslovja. S tem omogoča interakcijo dela slovenske historiografije (ekonomska in socialna zgodovina) z mednarodno historiografsko skupnostjo. Poleg tega programska skupina svoje raziskave dolgoročnih strukturnih ekonomskih in socialnih transformacij na slovenskih tleh umešča v kontekst evropskega referenčnega okvira in tako omogoča pretok znanja, novih metodoloških usmeritev in raziskovalnih praks iz evropskega v slovenski prostor. Programska skupina uveljavlja specifično področje gospodarske in socialne zgodovine znotraj slovenske historiografije ter zagotavlja njegovo prepoznavnost v širšem evropskem znanstvenem prostoru s publiciranjem v tujih revijah in monografijah oziroma sodelovanjem v mednarodnih projektih in nastopih na mednarodnih znanstvenih konferencah.

V okviru raziskav gospodarske in socialne zgodovine bomo v naslednjem raziskovalnem obdobju do leta 2019 dali poudarek na temeljne probleme družbene in ekonomske transformacije slovenskega prostora v zadnjih dveh stoletjih (19. in 20. stoletje) v kontekstu evropskega gospodarskega in socialnega razvoja. Časovne zamejitve raziskovalnega interesa torej obsegajo čas od postopnega opuščanja  fevdalizma do začetka enaindvajsetega stoletja ali drugače rečeno, naš raziskovalni interes je v časovni dinamiki zamejen z dobo modernih gospodarskih sistemov na slovenskih tleh. Ekonomsko sistemski procesi v tem časovnem loku so opredeljeni kot kapitalizem, socializem/komunizem in obdobje tranzicije. V državno političnem okviru pa raziskovalni program ostaja zamejen na teritorij Habsburške monarhije, Jugoslavije obeh inačic in slovenske države po letu 1991. Pri izvajanju raziskovalnega programa  izhajamo iz dveh konceptualnih komponent, dveh strukturnih izhodišč. S konceptom dolgoročnosti omogočimo razumevanje gospodarsko in socialno zgodovinskega dogajanja in procesov v vzročno-posledični vzajemni povezavi  družbe in ekonomije skozi dolga časovna obdobja. Raziskovanje osrednjih strukturnih gospodarskih procesov in transformacij bo torej vpeto v širši družbeni kontekst, v kontekst vzročno-posledične pogojenosti gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega razvoja. Drugo izhodišče temelji na komparativnosti, na soočanju dinamike in značilnosti ekonomskih in socialnih procesov na slovenskih tleh z regionalnim oziroma evropskim  historičnim kontekstom. Kot raziskovalne fenomene izpostavljamo kontinuitete in diskontinuitete ekonomskega in socialnega razvoja ter vmesna obdobja, t.i. tranzicije.
 
Kot osrednje raziskovalno izhodišče si bomo zastavljali vprašanje o kakovosti dinamike gospodarskega in socialnega razvoja v omenjenih dveh stoletjih v Sloveniji na primeru vloge kompleksnih razmerij vznika in delovanja družbenih institucij. V aktualnih znanstvenih (tako družboslovnih kot tudi humanističnih in zgodovinopisnih) razpravah o kakovosti in dinamiki historičnih procesov institucije zavzemajo ključno vlogo pri dojemanju gospodarskega in socialnega razvoja, zlasti v procesu modernizacije gospodarskih in socialnih struktur oziroma sistemskih transformacij. Sistem učinkovito delujočih in dopolnjujočih institucij je namreč predpogoj vzdržnega dolgoročnega gospodarskega in socialnega razvoja.
 
 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino