Vizija in poslanstvo inštituta za novejšo zgodovino

 

Inštitut za novejšo zgodovino načrtno raziskuje in znanstveno ter strokovno predstavlja obdobja od srede 19. stoletja do sodobnosti, vsebinsko pa raziskuje celotno zgodovinsko dogajanje v slovenskem prostoru in ga primerja z zgodovinskim razvojem v širšem prostoru. Pri raziskovalnem delu sodeluje z raziskovalnimi in pedagoškimi institucijami v slovenskem, sosedskem, evropskem in svetovnem prostoru, da tudi tako izvaja primerjalne študije zgodovinskega dogajanja.

Poslanstvo Inštituta za novejšo zgodovino je načrtno in kontinuirano raziskovanje na področju zgodovinopisja novejšega obdobja, posredovanje rezultatov strokovni in drugim javnostim, vključno z novimi oblikami predstavljanja rezultatov raziskav in historično relevantnega gradiva za področje slovenskega zgodovinopisja in humanistike ter posredovanje pridobljenega znanja v višjem, visokem ter univerzitetnem izobraževanju. Inštitut kot samostojna raziskovalna ustanova javnega značaja (javni raziskovalni zavod), v skladu z dolgoročnim programom dela, sam ali v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi institucijami raziskuje nacionalno in občo zgodovino novejšega obdobja, rezultate pa posreduje v različnih oblikah znanstveni in širši javnosti. V ta namen razvija tudi lastno založniško dejavnost, izdaja znanstveno revijo Prispevki za novejšo zgodovino, znanstvene monografije in druge znanstvene in strokovne publikacije. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju načel in metodologije historiografskega raziskovanja. Sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavljajo državni organi in organizacije ter civilna družba, upoštevaje svoje strokovno področje.

Inštitut vzpostavlja podporne dejavnosti, ki so nujne za učinkovito izvajanje raziskovalne dejavnosti – vzdržuje specializirano knjižnico za obdobje novejše zgodovine in oblikuje raziskovalno infrastrukturo na digitalni osnovi. V izpolnjevanju svojega poslanstva sledi načelu javnega interesa, deluje javno, ob doslednem upoštevanju znanstvene metodologije in načel historiografskega raziskovanja. Upoštevaje svojo strokovno področje sodeluje v presoji in raziskovanju pomembnih družbenih vprašanj, ki jih postavijo državni organi in organizacije ter civilna družba.

 

 
Direktor inštituta - dr. Jure Gašparič

 

KRATKA PREDSTAVITEV INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO

Inštitut za novejšo zgodovino je javni raziskovalni zavod, ki izvaja raziskovalno dejavnost v humanistiki na področjih novejše zgodovine in digitalne humanistike s poudarkom na zgodovinopisju. Predhodnika, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja je ustanovil Izvršni svet SRS leta 1959 za zgodovinopisno raziskovanje na področju novejše zgodovine, v obdobju od slovenske nacionalne afirmacije v drugi polovici 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Sestavljala sta ga Znanstvenoraziskovalni oddelek s knjižnico in Arhiv. V sedemdesetih letih je inštitut razširil svoje področje raziskovanja tudi na obdobje po 1945. Leta 1989 se je Inštitut po daljšem prizadevanju zaposlenih preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino, kar je povsem ustrezalo obsegu in usmeritvam raziskovalnega dela koncipiranega v treh dolgoročnih raziskovalnih načrtih. Inštitut se je leta 1992 preoblikoval v javni raziskovalni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Istega leta se je organizacijska enota Arhiv izločila in pripojila Arhivu Republike Slovenije.

Inštitut izvaja kot javno službo dva raziskovalna programa in infrastrukturni program, od katerih ena programska skupina izvaja predvsem raziskave iz politične in kulturne zgodovine, druga pa raziskave iz socialne in gospodarske zgodovine druge polovice 19. in 20. stoletja. Njegova raziskovalna skupina šteje 24 raziskovalcev in strokovnih sodelavcev. V sestavi ima tudi strokovno knjižnico, ki razpolaga poleg 29.000 knjig s področja novejše zgodovine z naborom najpomembnejšega časopisja slovenske in jugoslovanske provenience, specialno literaturo fašistične in nacistične provenience, hrani pa tudi gradivo nekaterih njegovih nekdanjih raziskovalcev.

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino