Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)

Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)

Šifra projekta: J6-1799 (B)

Finančni virJavna agencija za raziskovalno dejavnost RS

SICRIS

Spletna stran

Trajanje projekta: 1. 7. 2019 – 30. 6. 2022

Vodja projekta: Aleksander Panjek (UP FHŠ)

 

Partnerji in člani projekta

  • Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije: Karin Bandelj, dr. Ines Beguš, dr. Lev Centrih, dr. Aleksej Kalc, dr. Polona Sitar
  • Inštitut za novejšo zgodovino: dr. Žarko Lazarević

 

Povzetek projekta:

Tradicionalno prevladujoče zgodovinopisje kmete, ki so dolgo časa sestavljali veliko večino prebivalstva, pretežno vidi kot pasivne akterje, skoraj kot lutke na prizorišču zgodovine, čigar niti se vlečejo od drugod. Pod vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmet stremel izključno k preživetju, in dokazujemo, da kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine, ki se posledično kaže v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije in kmetu ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda.

V zadnjem desetletju je v Evropi vzniknil prenovljen in posodobljen interes za to področje, ki odmeva tudi v Sloveniji. V sedanjem raziskovanju zgodovine podeželja je opaziti premik težišča od strukturnih vidikov k dinamičnosti podeželja ter poudarjeno težnjo h komparativnosti. Izrazita značilnost v zgodovini slovenskega podeželja je kmečko udejstvovanje v neagrarnih panogah. Kot osrednji problem zaznavamo prevladujočo tezo o pasivnosti kmečke pozicije, ki izpostavlja le težnjo po preživetju, hkrati pa navaja množico dejavnosti izven kmečkega gospodarjenja, pri čemer ne povezuje teh dveh strani meseca. Gre za protislovje na konceptualni ravni, ki ga je mogoče preseči le s celostnim pristopom, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih dejavnosti. Tako prenovljeni pogled razkriva to, kar smo poimenovali »integrirana kmečka ekonomija« (IKE).

Koncept IKE pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije v dialogu z drugimi zgodovinopisji. Kot namensko orodje za primerjavo smo sestavili seznam dejavnosti, ki so prinašale povečanje in diferenciacijo dohodkov. Opredelitev IKE poteka že pet let, največ v sklopu prvega projekta »Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. st.)«. Izvedli smo prvo primerjavo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, opravili temeljit pregled empiričnih dokazov o obstoju kmečkega integriranja dohodkov v zahodni in osrednji Sloveniji ter primerjavo s študijami primera iz severne in srednje Italije, Skandinavije in Japonske, s čimer smo dokazali, da je koncept IKE uporaben v različnih regijah in obdobjih. IKE je novo konceptualno orodje, ki prinaša novo razumevanje delovanja kmečke ekonomije, družbe, dela ter vloge kmečkega prebivalstva v slovenski in v evropski zgodovini. Prinaša novo metodologijo, ki omogoča primerljivost kmečkih ekonomij skozi prostor in čas. IKE smo predstavili smo na številnih mednarodnih konferencah, kjer je požel precejšen interes in odobravanje.

Naša namera s projektom Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stol.) je dodatno opredeliti IKE in mednarodni zgodovinski debati ponuditi še izboljšano teoretsko in primerjalno orodje. V ta namen se z odprtimi vprašanji spoprijemamo tako, da si zastavljamo sledeče cilje:

  1. Opredeliti merilo opazovane stvarnosti, ki izkazuje značilnosti IKE: npr. gospodinjstvo, skupnost, dežela.
  2. Poglobiti teoretično primerjavo med IKE in drugimi koncepti: npr. kmečka družinska ekonomija, Čajanov; protoindustrializacija, Mendels; ekonomika kamene dobe, Sahlins; pluriaktivnost; prizadevnost, de Vries.
  3. Izostriti razumevanje razmerja med IKE in ekonomsko rastjo, razvojem ter krizo.
  4. Razširiti empirično-primerjalni pristop s študijami primera iz več dežel in obdobij: vzhodna Slovenija, severne in južne sosednje dežele; socialistično obdobje.

Raziskovanje bo potekalo v obliki timskega dela slovenskih raziskovalcev in tujih svetovalcev, ki smo že preverjeno uspešno sodelovali pri preteklem projektu in izdelavi njegovih rezultatov.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

INZ - Inštitut za novejšo zgodovino